V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
1. osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
2. nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;
2. 3. srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
3. 4. srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
4. 5. višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
5. 6. visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
6. 7. visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

(1) Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:
– učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za tri ure,
− učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri ure,
– učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za eno uro.
(2) Ravnatelju osnovne šole in pomočniku ravnatelja osnovne šole, ki je član predmetne komisije, se tedenska obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne na manj kot štiri ure pouka.
(3) Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

(1) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.
(2) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

(1) V osnovni šoli se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili:

Število učencev Romov		Delež delovnega mesta
od	do
4	8	0,10
9	13	0,25
14	19	0,50
20	26	0,75
27	34	1,00
35	44	1,50
45		2,00

(2) Osnovna šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno mesto svetovalnega delavca.

(1) V osnovni šoli s 14 in več oddelki se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v osnovni šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu zaokroženo navzgor na 0,05 deleža delovnega mesta, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(2) Osnovna šola z 18 in več oddelki sistemizira delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta računovodje	Delež delovnega mesta knjigovodje
Od	do
18	22	1,00	0,25
23	30	1,00	0,50
31	36	1,00	0,75
37	42	1,00	1,00
43	47	2,00	0,25
48 in več		2,00	0,50

(3) Računovodja VI ima najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
(4) Računovodja VII/1 ima visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).
(5) Računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
(6) Knjigovodja V ima srednjo strokovno izobrazbo. Knjigovodja VI ima višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazba (prejšnja).
(1) V osnovni šoli s 14 in več oddelki se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. računovodja VI
2. glavni računovodja VI
3. računovodja VII/1
4. glavni računovodja VII/1
5. računovodja VII/2 (III)
6. računovodja VII/2 (II)
7. računovodja VII/2 (I)
8. glavni računovodja VII/2
(2) V osnovni šoli z manj kot 14 oddelki se delovno mesto iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu zaokroženo navzgor na 0,05 deleža delovnega mesta, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(3) Osnovna šola z 18 in več oddelki sistemizira delovno mesto računovodje VI, glavnega računovodje VI, računovodje VII/1, glavnega računovodje VII/1, računovodje VII/2 (III), računovodje VII/2 (II), računovodje VII/2 (I) ali glavnega računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta računovodje	Delež delovnega mesta knjigovodje
Od	do
18	22	1,00	0,25
23	30	1,00	0,50
31	36	1,00	0,75
37	42	1,00	1,00
43	47	2,00	0,25
48 in več		2,00	0,50

(4) Knjigovodja V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI pa ima višjo strokovno izobrazbo.
(5) Računovodja VI in glavni računovodja VI imata višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(6) Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 imata višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(7) Računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
(8) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VII/2 (III) na delovno mesto računovodja VII/2 (II) sta:
− pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(9) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VII/2 (II) na delovno mesto računovodja VII/2 (I) sta:
− sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.
(10) Glavni računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja), dvanajst let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami ter izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 56 ur v zadnjih petih letih.

(1) V osnovni šoli s 14 in več oddelki se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v osnovni šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(2) Osnovna šola s 23 in več oddelki lahko sistemizira delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2 in delovno mesto administratorja V ali administratorja VI v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta tajnika VIZ VI oziroma poslovnega sekretarja	Delež delovnega mesta administratorja
Od	do
23	29	1,00	0,25
30	37	1,00	0,50
38	45	1,50	0,25
46 in več		1,50	0,50

(3) Administrator V ima srednjo strokovno ali splošno izobrazbo.
(4) Tajnik VIZ VI in administrator VI imata višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja).
(5) Poslovni sekretar VII/1 ima visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Poslovni sekretar VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
(1) V osnovni šoli s 14 in več oddelki se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. tajnik VIZ VI (II)
2. tajnik VIZ VI (I)
3. tajnik VIZ VII/1 (II)
4. tajnik VIZ VII/1 (I)
5. poslovni sekretar VII/1
6. poslovni sekretar VII/2
(2) V osnovni šoli z manj kot 14 oddelki se delovno mesto iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(3) Osnovna šola s 23 in več oddelki lahko sistemizira delovno mesto tajnika VIZ VI (II), tajnika VIZ VI (I), tajnika VIZ VII/1 (II), tajnika VIZ VII/1 (I), poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2 in delovno mesto administratorja V ali administratorja VI v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta tajnika VIZ oziroma poslovnega sekretarja	Delež delovnega mesta administratorja
Od	do
23	29	1,00	0,25
30	37	1,00	0,50
38	45	1,50	0,25
46 in več		1,50	0,50

(4) Administrator V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Administrator VI pa višjo strokovno izobrazbo.
(5) Tajnik VIZ VI ima višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II) na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(6) Tajnik VIZ VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik VIZ VII/1 (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(7) Poslovni sekretar VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).
(8) Poslovni sekretar VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).

(1) V osnovni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta
od	do
	5	0,50
6	8	0,60
9	10	0,70
11	12	0,80
13	23	1,00
24	34	1,50
35		2,00

(2) V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika.
(3) Hišnik ima srednjo poklicno izobrazbo.
(1) V osnovni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta
od	do
	5	0,50
6	8	0,60
9	10	0,70
11	12	0,80
13	23	1,00
24	34	1,50
35		2,00

(2) V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika ali tehniškega sodelavca.
(3) Hišnik IV ima srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI pa višjo strokovno izobrazbo.

(1) Pri sistemizaciji delovnega mesta čistilca se upošteva skupno število učencev in talna čistilna površina v razmerju 50:50.
(2) Osnovna šola z devetimi in manj oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 60 učencev.
(3) Osnovna šola z desetimi do 18 oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 76 učencev.
(4) Osnovna šola z 19 in več oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 86 učencev.
(5) Obseg delovnega mesta čistilca se določi tako, da se vsota količnika med skupnim številom učencev in številom učencev, ki je določeno za merilo glede na velikost osnovne šole v skladu s prvim odstavkom tega člena, in količnika talne čistilne površine osnovne šole in 900 m², deli s številom 2 (število učencev : 60/76/86 + talna čistilna površina : 900) : 2.
(6) V skladu s tem merilom izračunano decimalno število vedno zaokrožimo navzgor na najbližjo četrtino celote.
(7) Čistilec ima končano osnovno šolo.
(7) Čistilec II ima končano osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.

(1) Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikuje notranja organizacijska enota.
(2) Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
(3) Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, osnovna šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora osnovna šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.
(1) Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, se lahko ravnatelj z delavcem na podlagi pisnega sporazuma o prenosu pooblastil z delavcem, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi dogovori o izvajanju nalog vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu s predpisi, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikuje notranja organizacijska enota.
(2) Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, tehniški sodelavec ali delovnih mestih kuhar, dietni kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
(3) Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, osnovna šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, osnovna šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

Za osnovne šole, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 ne bodo vključene v izvajanje razširjenega programa v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se glede izvedbe razširjenega programa in sistemizacije delovnega mesta pomočnika ravnatelja uporabljajo 2., 6., 7. in 11. člen, drugi odstavek 14. člena, 15., 16., 18., 23., 24. in 28. člen, drugi odstavek 30. člena, 33.a, 34. in 39. člen ter tretji odstavek 40. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17, 54/19, 180/20, 54/21, 161/22 in 74/23).
Za osnovne šole, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 ne bodo vključene v izvajanje razširjenega programa v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se glede izvedbe razširjenega programa in sistemizacije delovnega mesta pomočnika ravnatelja uporabljajo 2., 6., 7. in 11. člen, drugi odstavek 14. člena, 23., 24. in 28. člen, drugi odstavek 30. člena, 33.a, 34. in 39. člen ter tretji odstavek 40. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17, 54/19, 180/20, 54/21, 161/22 in 74/23).