(1) Ta uredba ureja zeleno javno naročanje. Zeleno javno naročanje je naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.
(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
– del Direktive (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L št. 188 z dne 12. julija 2019, str. 116) ter
- 6. člen in del Priloge III Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. novembra 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2013/12/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 141 z dne 28. maja 2013, str. 28 v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU).
– del 7. člena ter del Priloge IV in del Priloge XIV Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) (UL L št. 231 z dne 20. septembra 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/1791/EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »Sistem ravnanja z okoljem« je prostovoljni sistem ravnanja organizacije iz drugega odstavka 78. člena ZJN-3, ki se vzpostavi po standardu ISO 14001, shemi EMAS ali drugem standardu ali shemi, ki se uporablja za ravnanje z okoljskimi odpadki in je sestavni del celotnega sistema vodenja, organizacijske strukture, postopkov načrtovanja, delovnih procesov, razvojnih virov in odgovornosti, vodi k izvajanju, doseganju, nadzorovanju ter vzdrževanju okoljske politike organizacije in obvladovanju njenih okoljskih vplivov ter si organizacija v skladu z njim prizadeva za nenehno izboljševanje svojega ravnanja z okoljem. Potrdilo o vzpostavitvi tega sistema izda državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je bila v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17021-1:2015 (Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki presojajo in certificirajo sisteme vodenja – 1. del: Zahteve) akreditirana za potrditev vzpostavitve določenega sistema ravnanja z okoljem.
2. »Znak za okolje tipa I« je znak iz 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljsko kakovost določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev okoljskega znaka tipa I temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih. Podeljuje ga državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je akreditirana za potrditev uporabe določenega okoljskega znaka tipa I.
3. »Znak za okolje tipa III« je prostovoljna okoljska oznaka, ki ob upoštevanju predhodno opredeljenih parametrov količinsko oziroma vrednostno opredeljuje okoljske vplive določenega blaga, storitve ali gradnje, s čimer uporabnika obvešča o vplivih tega blaga, storitve ali gradnje na okolje (deklaracija). Parametri temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na slovenskih, evropskih ali mednarodnih okoljskih standardih. Oznaka ima deklaratoren značaj in ne izraža mnenja o okoljski kakovosti izdelka. Navedbe proizvajalca o okoljskih vplivih posameznega blaga, storitve ali gradnje preveri neodvisna institucija.
4. »Energetska učinkovitost na prvem mestu« pomeni, da se pri energetskih načrtih in vseh odločitvah glede politik in naložb čim bolj upoštevajo alternativni ukrepi za stroškovno energetsko učinkovitost, da bi dosegli učinkovitejše povpraševanje in ponudbo energije, zlasti s stroškovno učinkovitimi prihranki končne porabe energije, pobudami za prilagajanje odjema ter z učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije, pri čemer bi se kljub temu dosegli cilji teh odločitev.

(1) Upoštevanje okoljskih vidikov trajnostnih ali okoljskih vidikov oziroma vidikov krožnega gospodarstva v postopkih javnega naročanja je obvezno za naslednje predmete javnega naročanja:
1. električna energija,
2. živila in gostinske storitve,
3. tekstilni izdelki,
4. pisarniški papir in higienski papirnati izdelki,
5. elektronska pisarniška oprema,
6. televizorji,
7. 6. hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave,
8. 7. pohištvo,
9. 8. grelniki vode, grelniki prostora in njihove kombinacije ter hranilniki tople vode,
10. 9. sanitarne armature,
11. 10. oprema za stranišča na splakovanje in oprema za pisoarje,
12. 11. stenske plošče,
13. 12. projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb,
14. 13. projektiranje oziroma izvedba gradnje cest,
15. 14. vozila za cestni prevoz in storitve prevoza,
16. 15. pnevmatike,
17. električne sijalke in svetilke ter razsvetljava v notranjih prostorih,
16. svetlobni viri in vsebujoči izdelki ter razsvetljava v notranjih prostorih,
18. 17. cestna razsvetljava in prometna signalizacija,
19. 18. čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,
20. 19. vrtnarske storitve, kmetijski in drugi proizvodi ter oprema in stroji za vrtnarjenje,
21. 20. stavbno pohištvo,
22. 21. protihrupne cestne ograje,
22. podatkovni centri, strežniški prostor in storitve v oblaku.
(2) Vidik energijske učinkovitosti mora naročnik na način, določen v sedmem odstavku 7. člena te uredbe, upoštevati tudi pri oddaji predmeta javnega naročanja, ki ni naveden v prejšnjem odstavku, če je povezan z rabo energije.
(2) Vidik energetske učinkovitosti na prvem mestu mora naročnik na način, določen v sedmem odstavku 7. člena te uredbe, upoštevati tudi pri oddaji predmeta javnega naročanja, ki ni naveden v prejšnjem odstavku, če je povezan z energijo in če vrednost javnega naročila dosega ali presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
(3) Natančnejša opredelitev predmetov iz prvega odstavka tega člena je določena v Natančnejši opredelitvi predmetov, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, ki je Priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.

Ta uredba se ne uporablja:
1. v primerih, ko se živila in gostinske storitve ter tekstilni izdelki in pisarniški papir in higienski papirnati izdelki naročajo v humanitarne namene;
2. za javna naročila blaga za blagovne rezerve, ko je treba zaradi varnostnih ali higienskih zahtev upoštevati drugačne standarde;
3. ko je predmet javnega naročanja stavbno pohištvo, ki je v primeru ugotovljene prekomerne hrupne prometne obremenjenosti na zasebni lastnini namenjeno zagotavljanju pasivne protihrupne zaščite;
4. za javna naročila oboroženih sil, kadar je javno naročilo blaga, storitve in gradnje z visoko energetsko učinkovitostjo, kakor je določeno v Prilogi III Direktive 2012/27/EU Prilogi IV in Prilogi XIV Direktive 2023/1791/EU, v nasprotju z naravo in glavnim ciljem dejavnosti oboroženih sil, in za javna naročila vojaške opreme, kakor je opredeljena v zakonu, ki opredeljuje javno naročanje na področju obrambe in varnosti;
5. če vlada z obrazloženim sklepom odloči, da bi izvajanje uredbe oviralo odzivanje na izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, kot to določa 42. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 – ZZdrS-J, 102/24 – ZZKZ, 112/24 – ZDIUZDZ in 32/25 – ZZDej-N) kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, in če ogrožajo javno varnost, kot je opredeljena v poglavju 4.12. Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19) kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti.

(1) Pri oddaji javnih naročil naročnik upošteva zlasti naslednje okoljske vidike:
– energijska učinkovitost in energetska učinkovitost in energetska učinkovitost na prvem mestu ter uporaba obnovljivih oziroma drugih alternativnih virov energije;
– učinkovita in ponovna raba vode;
– učinkovita raba virov;
– preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
– ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga in gradnje;
– spodbujanje uporabe proizvodov, ki se lahko večkrat uporabijo, namesto takih za enkratno uporabo, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje;
– spodbujanje prenovljenih proizvodov;
– vidik trajnosti in okoljski vidik ter vidik krožnega gospodarstva.
(2) Naročnik mora javno naročilo, ki vključuje predmet iz 4. člena te uredbe, oddati tako, da se v posameznem naročilu izpolni tisti cilj, ki je v nadaljevanju določen za ta predmet:
1. delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, znaša najmanj 50 55 %;
2. delež ekoloških živil znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 %;
3. delež živil iz shem kakovosti znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 %;
4. bombaž ali druga naravna vlakna, vsebovana v tekstilnih izdelkih, morajo v najmanj 10% vseh izdelkov zajemati bombažna ali druga naravna vlakna, pridobljena na ekološki način;
5. delež primarne vlaknine, pridobljene iz trajnostno upravljanih gozdov, v pisarniškem papirju in higienskih papirnatih proizvodih, izdelanih iz primarne vlaknine, znaša najmanj 50 %;
6. delež reciklirane vlaknine v pisarniškem papirju in higienskih papirnatih proizvodih, izdelanih iz predelane vlaknine, znaša najmanj 30 %;
7. osebni in prenosni računalniki ter zasloni so uvrščeni v najvišji energijski razred, ki je dostopen na trgu;
7. osebni in prenosni računalniki, preklopni tablični računalniki, elektronski prikazovalniki ter mobilni in pametni telefoni so uvrščeni v najvišji energijski razred, ki je dostopen na trgu;
8. delež opreme za zajem, obdelavo in prikaz slik ter televizorjev, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 70 85 % vseh artiklov;
9. delež hladilnikov, zamrzovalnikov in njunih kombinacij, pomivalnih, pralnih in sušilnih strojev, sesalnikov in klimatskih naprav, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 80 90 % vseh artiklov;
10. delež lesa ali lesnih tvoriv v pohištvu znaša najmanj 70 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo pohištva, razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča;
11. delež grelnikov vode, grelnikov prostorov in njihovih kombinacij ter hranilnikov tople vode, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 85 90 %;
12. delež sanitarnih armatur, ki so nameščene v nestanovanjskih prostorih za več uporabnikov in pogosto uporabo ter omogočajo omejitev časa posamezne uporabe vode, znaša najmanj 70 %;
13. delež splakovalnih sistemov iz opreme za stranišča na splakovanje in opreme za pisoarje, ki vključuje napravo za varčevanje z vodo, znaša najmanj 60 %;
14. delež recikliranega ali ponovno uporabljenega gradbenega lesa v leseni stenski plošči znaša najmanj 10 %;
15. delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbah znaša najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča, pri čemer je lahko delež lesa za tretjino manjši, če se v stavbo vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov, ki imajo znak za okolje tipa I ali III;
16. pri gradnji vozišča ceste se recikliran asfaltni granulat (rezkanec), ki je nastal ob prenovi te ceste ali je iz drugega vira, uporabi prioritetno za proizvodnjo novih bituminiziranih zmesi, podredno pa zlasti za plasti, stabilizirane s hidravličnim ali bitumenskim vezivom, tampon (vključno z bankinami), posteljico, nasipe ter zasipe, in sicer v količini, ki je potrebna;
17. delež čistih in brezemisijskih vozil za cestni prevoz in storitev prevoza, razen vozil za opravljanje zakonsko določenih nalog policije, glede na kategorije vozil, kot jih določa 3. točka Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe;
18. delež pnevmatik, ki so uvrščene v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 % števila vseh artiklov pnevmatik;
19. delež električnih sijalk svetlobnih virov, ki so uvrščene uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
20. delež svetilk vsebujočih izdelkov, ki omogoča uporabo električnih sijalk svetlobnih virov, uvrščenih v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
21. razsvetljava v notranjih prostorih omogoča uporabo predstikalnih naprav z možnostjo zatemnjevanja pri najmanj 40 % vseh sijalk;
21. razsvetljava v notranjih prostorih omogoča zatemnjevanje vsaj 50 % svetlobnih virov;
22. pri prenovi cestne razsvetljave se zagotovi 30 % prihranka porabe električne energije;
23. najmanj 30 50 % cestne razsvetljave omogoča zmanjšanje emisij nepotrebne svetlobe svetilk cestne razsvetljave ima možnost zatemnitve;
24. delež univerzalnih čistil, ki ustrezajo zahtevam za pridobitev znaka za okolje EU za čistila za trdne površine glede merila strupenosti za vodno okolje ter zahtevam za pridobitev znaka za okolje EU za čistila za trdne površine glede merila o izključenih in omejenih snoveh, znaša glede na prostornino vseh artiklov univerzalnih čistil najmanj 30 %;
24. delež čistil za trdne površine, ki ustrezajo zahtevam za pridobitev znaka za okolje EU za čistila za trdne površine, znaša glede na prostornino vseh izdelkov najmanj 50 %;
25. delež okrasnih rastlin, ki so prilagojene lokalnim razmeram gojenja, znaša najmanj 70 % 100 %, pri čemer ni dopustno naročati invazivnih tujerodnih vrst okrasnih rastlin;
26. delež okrasnih medonosnih rastlin znaša najmanj 25 50 %;
27. delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in so prilagodljivi glede količine vode, ki se porazdeljuje po območjih, znaša najmanj 60 % 100 %;
28. delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in uporabljajo deževnico, znaša najmanj 25 %,
29. delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbnem pohištvu znaša najmanj 80 % prostornine vgrajenih materialov (brez stekla in stavbnega okovja), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča.
30. delež lesa ali lesnih tvoriv v protihrupnih cestnih ograjah znaša najmanj 55 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo protihrupnih cestnih ograj, razen če predpis, namen uporabe, krajevna arhitekturna tipologija ali prostorski akt to prepoveduje ali onemogoča;
31. v primeru izgradnje novega ali celovito nadgrajenega obstoječega podatkovnega centra mora biti izkazan faktor učinkovitost rabe energije (PUE) 1,5 ali manj. Faktor učinkovitost rabe energije (PUE) mora biti določen v skladu z v skladu z ISO/IEC 30134:2016, del 2, EN 50600-4-2:2016 ali enakovrednim standardom;
32. podatkovni centri s skupnim nazivnim vnosom energije nad 1 MW morajo izrabiti odvečno toploto, razen če to ni tehnično ali ekonomsko izvedljivo;
33. strežniške sobe morajo biti opremljene z nadzornimi sistemi za optimizacijo porabe energije, ki so skladni z zahtevami in priporočili standarda EN 50600-2-3 in s katerimi je mogoče meriti vsaj temperaturo in vlažnost dovodnega zraka v strežniško sobo, temperaturo in vlažnost odhodnega zraka iz strežniške sobe ter stopnjo pretoka hladilnega medija, če zasnova hlajenja temelji na premikanju tekočin (na primer vodno hlajenje);
34. pri najemu storitev v oblaku mora biti izkazan faktor učinkovitost rabe energije (PUE) vsaj 1,8. Faktor učinkovitost rabe energije (PUE) mora biti določen v skladu z ISO/IEC 30134:2016, del 2, EN 50600-4-2:2016 ali enakovrednim standardom;
35. razen v primerih, ko je to tehnično neizvedljivo in kadar je namen nakupa izvedba temeljite prenove ali rušenja stavbe, v primeru ponovne prodaje stavbe, ne da bi jo naročnik uporabljal za svoje potrebe, in kadar je stavba uradno zaščitena kot del zaščitenega okolja ali zaradi njenega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, mora biti pri projektiranju in izvedbi gradnje stavb dosežena skoraj ničenergijska raven, kot je določeno v predpisu, ki ureja energetsko učinkovitost stavb, kar se dokazuje z energetsko izkaznico.«.
(3) Za predmete iz 7. in 9. točke prejšnjega odstavka lahko naročnik izpolni cilj tudi z nakupom rabljene ali obnovljene opreme. Pri tem naročnik ni zavezan izpolnitvi cilja najvišjega energetskega razreda.
(3) (4) Za čista in brezemisijska vozila se štejejo vozila, definirana v 1. in 2. točki Priloge 2 te uredbe. Za alternativne vire energije se štejejo viri energije iz 1. točke Priloge 2 te uredbe.
(4) (5) Naročnik odda javno naročilo projektiranja stavbe tako, da je mogoče pri izvedbi gradnje te stavbe doseči cilj iz 15. točke drugega odstavka tega člena, razen če uporabi katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranje trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED. Javno naročilo projektiranja ceste naročnik odda tako, da je mogoče pri izvedbi gradnje ceste doseči cilj iz 16. točke drugega odstavka tega člena. V projektni dokumentaciji za obnovo ceste morata biti predvidena vrsta in količina materialov, ki bodo nastali pri obnovi in so primerni za recikliranje ali ponovno uporabo, in način njihovega recikliranja ali ponovne uporabe v posameznih elementih ceste, ki se obnavlja.
(5) (6) Prostornina v stavbo vgrajenih materialov iz 15. točke drugega odstavka tega člena se izračuna tako, da se od bruto prostornine stavbe, izračunane skladno s SIST ISO 9836, odšteje neto prostornina stavbe, izračunana po tem standardu. V izračun prostornine v stavbo vgrajenega lesa se vključijo leseni sestavi oziroma konstrukcije, ki temeljijo na lesenih elementih.
(6) (7) Izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega naročanja, lahko naročnik odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev iz drugega odstavka tega člena. V tem primeru mora pri naslednjem istovrstnem naročilu zagotoviti, da se doseže 100-odstotni cilj, če je cilj iz drugega odstavka tega člena nižji od 50 %, pa dvakratnik cilja iz drugega odstavka tega člena, razen če je izjemo iz prejšnjega stavka uporabil zaradi oddaje javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 ali če zagotovi, da se objekt zgradi z uporabo priznanega sistema certificiranja trajnostne gradnje ter razen v primeru cilja iz 2., 15., 16. in 17. 2., 7., 15., 16., 17., 29., 30., 34. in 35. točke drugega odstavka tega člena.
(7) (8) V primeru cilja iz 17. točke drugega odstavka tega člena lahko naročnik izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega naročanja, odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev iz 3. točke Priloge 2 te uredbe. V tem primeru mora ob naslednjem istovrstnem naročilu oziroma najpozneje do izteka referenčnega obdobja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe, doseči zahtevano število čistih in brezemisijskih vozil glede na skupno število vozil iste kategorije, zajetih v vseh pogodbah v posameznem referenčnem obdobju. Pri naročilu storitev prevoza iz 60.a točke Priloge 1 te uredbe, lahko naročnik izjemoma ne upošteva cilja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe, kadar naroča storitve prevoza na daljše relacije, ki ga z čistimi in brezemisijskimi vozili ni mogoče izvesti zaradi krajšega dosega vozila ter hkrati na predmetni relaciji in v njeni bližnji okolici ne obstaja ustrezna polnilna infrastruktura. Ta izjema ne velja za naročila storitev prevoza znotraj urbanih območij in kadar naročilo storitve prevoza ne presega 100 prevoženih kilometrov na dan, razen v primeru javnega naročila storitve prevoza šoloobveznih otrok zaradi pomanjkanja ustrezne ponudbe, če naročnik ni prejel nobene ponudbe ali nobene ponudbe, ki ustreza zahtevam naročnika, ali kadar naročnik s predhodnim preverjanjem trga ugotovi, da možni ponudniki ne razpolagajo s čistimi in brezemisijskimi vozili, pri čemer mora naročnik hraniti evidenco o preverjanju trga.
(8) (9) Kadar naročnik uporabi izjemi iz šestega in sedmega odstavka tega člena, mora to in razlog za njuno uporabo navesti in utemeljiti v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila iz 9. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V primeru cilja iz 17. točke drugega odstavka tega člena mora naročnik v dokumentu navesti tudi načrt prihodnjih naročil v referenčnem obdobju, iz katerega morajo biti razvidni predvideno število vseh vozil, predvideno število čistih in brezemisijskih vozil po kategorijah ter dinamika bodočih javnih naročil znotraj referenčnega obdobja, pri čemer mora biti iz načrta razvidno tudi doseganje cilja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe.

(1) Naročnik javno naročilo opiše tako, da je iz njegovega naziva razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj obremenjujoče blago, storitev ali gradnja.
(2) Naročnik v postopek javnega naročanja vključi okoljske trajnostne in okoljske vidike ter vidik krožnega gospodarstva vidike tako, da jih opredeli na enega ali več naslednjih načinov:
– v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, zahtevo glede delovanja, funkcionalnost ali drugo značilnost predmeta javnega naročanja,
– kot razlog za izključitev iz a) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3,
– kot pogoj za sodelovanje gospodarskega subjekta pri izvedbi javnega naročila,
– kot merilo za oddajo javnega naročila, zlasti ob upoštevanju stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje v skladu s 85. členom ZJN-3,
– kot posebno določilo pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo sklene z izbranim ponudnikom, v primeru okvirnega sporazuma pa z izbranimi ponudniki.
(3) V postopku javnega naročanja predmetov iz prvega odstavka 4. člena te uredbe naročnik merila za oddajo javnega naročila praviloma opredeli tako, da se vsaj eno izmed meril oziroma del stroškov v življenjski dobi nanaša na okoljske vidike iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Naročnik lahko spodbuja zmanjšanje okoljskih obremenitev tudi tako, da:
– kot posebno pogodbeno določilo določi, da mora gospodarski subjekt v času izvedbe naročila vzpostaviti sistem ravnanja z okoljem ali pridobiti znak za okolje tipa I ali začeti postopek za vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem ali pridobitev znaka za okolje tipa I,
– kot posebno pogodbeno določilo določi, da mora gospodarski subjekt, ki nima vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem, med trajanjem pogodbe za nekaj odstotkov izboljšati ogljični odtis svoje organizacije ali izdelka, ki je predmet javnega naročanja,
– ponudbo ponudnika, ki ima vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, ali ponudbo z izdelki z znakom za okolje tipa I v sklopu meril za oddajo javnega naročila oceni kot boljšo ali
– s posebnim orodjem pred začetkom postopka javnega naročanja, med njim ali ko je končan izračuna oziroma pridobi izračun emisij CO2 oziroma stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje, ki je predmet javnega naročanja, ter ugotovitve primerja s predhodnimi podatki ali konkurenčnim blagom, storitvami ali gradnjami in jih, če to je potrebno oziroma primerno, uporabi pri nadaljnjem javnem naročanju.
(5) Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki se sklepajo v skladu s 95. členom ZJN-3, se sklenejo v skladu s to uredbo, če narava in vsebina prvotnega javnega naročila ter določbe pogodbe ali okvirnega sporazuma to dopuščajo.
(6) Zlasti kadar si naročnik prizadeva spodbuditi okoljske inovacije in prehod v krožno gospodarstvo, pri naročanju predmeta iz 13. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe pa tudi trajnostne vidike gradnje, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v tehničnih specifikacijah namesto tehničnih standardov opredeli funkcionalne zahteve predmeta javnega naročila.
(7) Kadar je to skladno s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco tehnično izvedljivo ter je predmet javnega naročanja vezan na rabo energije, naročnik okoljski vidik energijske energetske učinkovitosti v postopek javnega naročanja vključi na enega ali več načinov iz drugega odstavka tega člena, pri čemer zahtevo ali merilo opredeli s sklicevanjem na najvišji razred energijske učinkovitosti, ki ga blago dosega na trgu. Naročnik javno naročilo oblikuje tako, da se glede na celoten predmet naročanja doseže najboljša mogoča energijske energetska učinkovitost. Javna naročila storitev, ki imajo znaten energetski vidik, pa naroča ob upoštevanju možnosti dolgoročnega prihranka energije. Pri naročanju storitev naročnik zahteva, da jih ponudniki opravljajo z uporabo blaga, ki izpolnjuje zahteve najvišjega razreda energijske energetske učinkovitosti, razen če uporaba blaga ni neposredno povezana s predmetom naročanja, ponudnik že razpolaga s potrebnim blagom ali namerava za izvedbo naročila uporabiti rabljeno blago.
(8) Pri javnem naročanju vozil za cestni promet in storitev prevoza naročnik v tehničnih specifikacijah opredeli minimalne tehnične zahteve skladno s 1. in 2. točko Priloge 2 te uredbe za tista vozila, ki bodo prispevala k doseganju minimalnega cilja čistih in brezemisijskih vozil v javnem naročilu.
(9) Če naročnik cilj iz drugega odstavka prejšnjega člena upošteva pri oddaji javnega naročila v skladu s petim odstavkom 73. člena ZJN-3, mu tega cilja ni treba upoštevati pri javnem naročanju po postopku javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3.
(10) Pri javnem naročanju projektiranja oziroma izvedbe gradnje cest lahko naročnik namesto klasičnih asfaltnih zmesi predvidi uporabo toplih asfaltov, zlasti če je treba cesto hitro prepustiti prometu.
(11) Pri javnem naročanju projektiranja oziroma izvedbe gradnje cest lahko naročnik za cesto s težko, zelo težko in izredno težko prometno obremenitvijo na poseljenih območjih in cesto z načrtovano ureditvijo za zaščito pred hrupom predvidi uporabo protihrupnih cestnih ograj in asfaltnih zmesi za znižanje hrupa.