(1) Ta uredba ureja zeleno javno naročanje. Zeleno javno naročanje je naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št.  91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.

(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:

– del Direktive (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L št. 188 z dne 12. julija 2019, str. 116) ter

– del 7. člena ter del Priloge IV in del Priloge XIV Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) (UL L št. 231 z dne 20. septembra 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/1791/EU).

Namen te uredbe je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj, izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe in spodbujati razvoj okoljskih inovacij in krožno gospodarstvo ter dajati zgled zasebnemu sektorju in potrošnikom.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1. »Sistem ravnanja z okoljem« je prostovoljni sistem ravnanja organizacije iz drugega odstavka 78. člena ZJN-3, ki se vzpostavi po standardu ISO 14001, shemi EMAS ali drugem standardu ali shemi, ki se uporablja za ravnanje z okoljskimi odpadki in je sestavni del celotnega sistema vodenja, organizacijske strukture, postopkov načrtovanja, delovnih procesov, razvojnih virov in odgovornosti, vodi k izvajanju, doseganju, nadzorovanju ter vzdrževanju okoljske politike organizacije in obvladovanju njenih okoljskih vplivov ter si organizacija v skladu z njim prizadeva za nenehno izboljševanje svojega ravnanja z okoljem. Potrdilo o vzpostavitvi tega sistema izda državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je bila v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17021-1:2015 (Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki presojajo in certificirajo sisteme vodenja – 1. del: Zahteve) akreditirana za potrditev vzpostavitve določenega sistema ravnanja z okoljem.
2. »Znak za okolje tipa I« je znak iz 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljsko kakovost določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev okoljskega znaka tipa I temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih. Podeljuje ga državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je akreditirana za potrditev uporabe določenega okoljskega znaka tipa I.
3. »Znak za okolje tipa III« je prostovoljna okoljska oznaka, ki ob upoštevanju predhodno opredeljenih parametrov količinsko oziroma vrednostno opredeljuje okoljske vplive določenega blaga, storitve ali gradnje, s čimer uporabnika obvešča o vplivih tega blaga, storitve ali gradnje na okolje (deklaracija). Parametri temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na slovenskih, evropskih ali mednarodnih okoljskih standardih. Oznaka ima deklaratoren značaj in ne izraža mnenja o okoljski kakovosti izdelka. Navedbe proizvajalca o okoljskih vplivih posameznega blaga, storitve ali gradnje preveri neodvisna institucija.

4. »Energetska učinkovitost na prvem mestu« pomeni, da se pri energetskih načrtih in vseh odločitvah glede politik in naložb čim bolj upoštevajo alternativni ukrepi za stroškovno energetsko učinkovitost, da bi dosegli učinkovitejše povpraševanje in ponudbo energije, zlasti s stroškovno učinkovitimi prihranki končne porabe energije, pobudami za prilagajanje odjema ter z učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije, pri čemer bi se kljub temu dosegli cilji teh odločitev.

(1) Upoštevanje trajnostnih ali okoljskih vidikov oziroma vidikov krožnega gospodarstva v postopkih javnega naročanja je obvezno za naslednje predmete javnega naročanja:

1. električna energija,
2. živila in gostinske storitve,
3. tekstilni izdelki,
4. pisarniški papir in higienski papirnati izdelki,
5. elektronska pisarniška oprema,

6. hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave,

7. pohištvo,

8. grelniki vode, grelniki prostora in njihove kombinacije ter hranilniki tople vode,

9. sanitarne armature,

10. oprema za stranišča na splakovanje in oprema za pisoarje,

11. stenske plošče,

12. projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb,

13. projektiranje oziroma izvedba gradnje cest,

14. vozila za cestni prevoz in storitve prevoza,

15. pnevmatike,

16. svetlobni viri in vsebujoči izdelki ter razsvetljava v notranjih prostorih,

17. cestna razsvetljava in prometna signalizacija,

18. čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,

19. vrtnarske storitve, kmetijski in drugi proizvodi ter oprema in stroji za vrtnarjenje,

20. stavbno pohištvo,

21. protihrupne cestne ograje,

22. podatkovni centri, strežniški prostor in storitve v oblaku.

(2) Vidik energetske učinkovitosti na prvem mestu mora naročnik na način, določen v sedmem odstavku 7. člena te uredbe, upoštevati tudi pri oddaji predmeta javnega naročanja, ki ni naveden v prejšnjem odstavku, če je povezan z energijo in če vrednost javnega naročila dosega ali presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.

(3) Natančnejša opredelitev predmetov iz prvega odstavka tega člena je določena v Natančnejši opredelitvi predmetov, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, ki je Priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.

Ta uredba se ne uporablja:

1. v primerih, ko se živila in gostinske storitve ter tekstilni izdelki in pisarniški papir in higienski papirnati izdelki naročajo v humanitarne namene;
2. za javna naročila blaga za blagovne rezerve, ko je treba zaradi varnostnih ali higienskih zahtev upoštevati drugačne standarde;
3. ko je predmet javnega naročanja stavbno pohištvo, ki je v primeru ugotovljene prekomerne hrupne prometne obremenjenosti na zasebni lastnini namenjeno zagotavljanju pasivne protihrupne zaščite;
4. za javna naročila oboroženih sil, kadar je javno naročilo blaga, storitve in gradnje z visoko energetsko učinkovitostjo, kakor je določeno v  Prilogi IV in Prilogi XIV Direktive 2023/1791/EU, v nasprotju z naravo in glavnim ciljem dejavnosti oboroženih sil, in za javna naročila vojaške opreme, kakor je opredeljena v zakonu, ki opredeljuje javno naročanje na področju obrambe in varnosti;
5. če vlada z obrazloženim sklepom odloči, da bi izvajanje uredbe oviralo odzivanje na izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, kot to določa 42. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 – ZZdrS-J, 102/24 – ZZKZ, 112/24 – ZDIUZDZ in 32/25 – ZZDej-N) kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, in če ogrožajo javno varnost, kot je opredeljena v poglavju 4.12. Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19) kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti.