(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikatom in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikata zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od zaposlenih delavcev za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorita sindikat in delodajalec. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa. Delodajalec sindikatu zagotavlja:
– prostorske pogoje za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanje članarine sindikata,
– tri plačane delovne dneve letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alineje,
– članom sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe en (1) neplačan dan za sindikalne aktivnosti na ravni dejavnosti,
– članom sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe en (1) plačan dan za sindikalne aktivnosti na ravni dejavnosti,
– sindikalnemu zaupniku večinskega sindikata v podjetju, da prejema za svoje delo 10 % dodatek, če zastopa manj kot 50 članov in 20 % dodatek, če zastopa več kot 50 članov. Dodatek se izračuna iz najnižje osnovne plače za I. tarifni razred po tej kolektivni pogodbi.
(3) Število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ki uživajo delovnopravno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se določi s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikatom in delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa, izmenskost, dislociranost in podobno. V primeru, da ni sklenjene kolektivne pogodbe pri delodajalcu, kot je določeno v prejšnjem stavku, je delodajalec dolžan na pobudo sindikata skleniti pogodbo/dogovor o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata. V primeru edinega sindikalnega zaupnika pri delodajalcu, je temu sindikalnemu zaupniku delovno pravno varstvo zagotovljeno neodvisno od sklenitve kolektivne pogodbe pri delodajalcu oziroma pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata, če gre za reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Sindikat mora obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.

(A) Dodatek za skupno delovno dobo
(1) Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na dan 30. 6. 2024, je upravičen do dodatka za vso skupno delovno dobo in sicer za vsako leto dopolnjene delovne dobe v naslednjih odstotkih od osnovne plače delavca:
– od 1. 7. 2024 do 31. 12. 2024 v odstotku do katerega je bil delavec upravičen za zadnje izpolnjeno leto delovne dobe pred 1. 7. 2024;
– od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,45 % osnovne plače delavca;
– od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2026 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,38 % osnovne plače delavca;
– od 1. 1. 2027 do 31. 12. 2027 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,35 % osnovne plače delavca;
– od 1. 1. 2028 do 31. 12. 2028 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,33 % osnovne plače delavca.
(2) Delavcu, ki bo v letu 2025 dopolnil najmanj 58 let, se dodatek za skupno delovno dobo obračuna za vsako leto dopolnjene delovne dobe v odstotku do katerega je bil upravičen decembra 2024.
(B) Dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu
Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi od vključno 1. 7. 2024 dalje, je za vsako leto dopolnjene delovne dobe pri tem delodajalcu upravičen do dodatka za delovno dobo v naslednjih odstotkih:
– od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025 – 0,45 %;
– od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2026 – 0,38 %;
– od 1. 1. 2027 do 31. 12. 2027 – 0,35 %;
– od 1. 1. 2028 do 31. 12. 2028 – 0,33 %.
 (A) Dodatek za skupno delovno dobo
(1) Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na dan 30. 6. 2024, je upravičen do dodatka za vso skupno delovno dobo in sicer za vsako leto dopolnjene delovne dobe v naslednjih odstotkih od osnovne plače delavca:
– od 1. 7. 2024 do 31. 12. 2024 v odstotku do katerega je bil delavec upravičen za zadnje izpolnjeno leto delovne dobe pred 1. 7. 2024;
– od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2026 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,45 % osnovne plače delavca;
– od 1. 8. 2026 do 31. 7. 2027 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,38 % osnovne plače delavca;
– od 1. 8. 2027 do 31. 7. 2028 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,35 % osnovne plače delavca;
– od 1. 8. 2028 do 31. 7. 2029 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,33 % osnovne plače delavca.
(2) Delavcu, ki v letu 2025 dopolni najmanj 58 let, se dodatek za skupno delovno dobo obračuna za vsako leto dopolnjene delovne dobe v odstotku do katerega je bil upravičen decembra 2024.
(B) Dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu
Delavec, ki se je pri delodajalcu na novo zaposlil od vključno 1. 7. 2024 dalje, je za vsako leto dopolnjene delovne dobe pri tem delodajalcu upravičen do dodatka za delovno dobo v naslednjih odstotkih:
– od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2026 – 0,45 %;
– od 1. 8. 2026 do 31. 7. 2027 – 0,38 %;
– od 1. 8. 2027 do 31. 7. 2028 – 0,35 %;
– od 1. 8. 2028 do 31. 7. 2029 – 0,33 %.