(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU):
1. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/117/EGS),
2. Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L št. 84 z dne 26. 3. 1997, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/9/ES),
3. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1) Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v evrih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES),
4. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. 3. 2005, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES),
5. Črtano
6. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1437 z dne 19. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za dostop do predpisanih informacij na ravni Unije (UL L št. 234 z dne 31. 8. 2016, str. 1) Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES),
7. Črtano
8. Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1946 z dne 11. julija 2017 o dopolnitvi direktiv 2004/39/ES in 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za izčrpen seznam informacij, ki jih morajo bodoči pridobitelji vključiti v obvestilo o predlagani pridobitvi kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju (UL L št. 276 z dne 26. 10. 2017, str. 32) Direktivo (EU) 2024/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 790 z dne 8. 3. 2024, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/65/EU),
9. Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L št. 332 z dne 18. 12. 2015, str. 126), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2392/EU),
10. Direktiva (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 8),
11. Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2017, str. 500; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2017/593/EU),
12. Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. decembra 2019, str. 64), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 405 z dne 2. 12. 2020, str. 84), v delu, ki se nanaša na spremembo Direktive 2014/65/EU;
13. Direktiva 2019/2177 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 155; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/2177/EU), v delu, ki se nanaša na spremembo Direktive 2014/65/EU;
14. Direktiva 2020/1504 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 347 z dne 20. 10. 2020, str. 50);
15. Direktiva 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njihove uporabe v zvezi z investicijskimi podjetji, za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 (UL L št. 68 z dne 26. 2. 2021, str. 14);
16. Direktiva (EU) 2022/2464/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L št. 322 z dne 16. 12. 2022, str. 15),
17. Direktiva (EU) 2022/2556/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341 glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 153; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2022/2556/EU),
18. Direktiva (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/2864/EU),
19. Direktiva (EU) 2024/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 790 z dne 8. 3. 2024, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2024/790/EU).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb EU:
1. Črtano
2. Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti (UL L št. 111 z dne 25. 4. 2019, str. 4) Uredbo (EU) 2024/2987 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije (UL L št. 2024/2987 z dne 4. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU),
3. Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 16. 4. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 1) Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU),
4. Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2417 z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (UL L št. 343 z dne 22. 12. 2017, str. 48) Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1003 z dne 24. januarja 2025 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z referenčnimi podatki za identifikacijo za izvedene finančne instrumente OTC, ki se uporabljajo za namene zahtev po preglednosti iz člena 8a(2) ter členov 10 in 21 (UL L št. 2025/1003 z dne 22. 5. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 600/2014/EU),
5. Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo EU) 2023/2845 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 909/2014 glede discipline pri poravnavi, čezmejnega opravljanja storitev, sodelovanja pri nadzoru, zagotavljanja pomožnih bančnih storitev in zahtev za centralne depotne družbe tretjih držav ter spremembi Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 2023/2845 z dne 27. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 909/2014/EU),
6. Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1646 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za informacije, ki se navedejo v vlogi za dovoljenje in v vlogi za registracijo (UL L št. 274 z dne 5. 11. 2018, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1011/EU),
7. Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES  (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1129/EU);
8. Uredbe (EU) št. 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L št. 2023/2486 z dne 21. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/852/EU);
9. Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2859 z dne 20. 12. 2023, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 (UL L št. 2024/3005 z dne 12. 12. 2024, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2859/EU).

(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. ZBan-3 je zakon, ki ureja bančništvo,
2. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate,
3. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe,
4. ZISDU-3 je zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
5. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor,
6. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme,
7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor,
9. ZUAIS je zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov,
10. ZSJV je zakon, ki ureja sistem jamstva za vloge,
11. ZFPPIPP je zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,
12. ZVO-1 je zakon, ki ureja varstvo okolja,
13. EZ-1 je zakon, ki ureja energetiko,
14. ZPPDFT-1 je zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma,
15. ZBNIP je zakon, ki ureja bonitetni nadzor investicijskih podjetij.
(2) V tem zakonu so za predpise EU, poleg skrajšanih naslovov, navedenih v 2. členu tega zakona, uporabljeni še naslednji naslovi:
1. Direktiva 94/19/ES je Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. 5. 1994, str. 5), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 149),
2. Uredba 1606/2002/ES je Uredba (ES) št. 1606/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62),
3. Direktiva 2001/24/ES je Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190),
4. Direktiva 2003/87/ES je Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275, z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2021 in 2030 (UL L št. 120 z dne 8. 5. 2019, str. 20),
5. Uredba 714/2009/ES je Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 (UL L št. 163 z dne 15. 6. 2013, str. 1),
6. Uredba 715/2009/ES je Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 36), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328, z dne 21. 12. 2018, str. 1),
7. Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35),
8. Uredba 1031/2010/EU je Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L št. 302 z dne 18. 11. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/7 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 glede dražbe 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga za sklad za inovacije in o vključitvi dražbenega sistema, ki ga imenuje Nemčija, v seznam dražbenih sistemov (UL L št. 2 z dne 4. 1. 2019, str. 1),
9. Uredba 1092/2010/ES je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1),
10. Uredba 1095/2010/ES je Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena za Uredbo (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (UL L št. 105 z dne 8. 4. 2014, str. 1),
11. Uredba 1227/2011/EU je Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 326 z dne 8. 12. 2011, str. 1),
12. Uredba 648/2012/EU je Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/460 z dne 30. januarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov (UL L št. 80 z dne 22. 3. 2019, str. 8),
13. Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19) zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2014/102/EU z dne 7. novembra 2014 o prilagoditvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 334 z dne 21. 11. 2014, str. 86),
14. Uredba 1308/2013/EU je Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L št. 9 z dne 11. 1. 2019, str. 2);
15. Uredba 2022/858/EU je Uredba (EU) 2022/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence ter spremembi uredb (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 ter Direktive 2014/65/EU (UL L št. 151 z dne 2. 6. 2022, str. 1).
(2) V tem zakonu so za predpise EU – poleg skrajšanih naslovov, navedenih v 2. členu tega zakona – uporabljeni še naslednji naslovi:
1. Direktiva 2001/24/ES je Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190);
2. Uredba 1606/2002/ES je Uredba (ES) št. 1606/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62);
3. Direktiva 2003/87/ES je Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275, z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/723 z dne 6. februarja 2025 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil za letni izračun razlik v cenah med upravičenimi letalskimi gorivi in fosilnim kerozinom ter za dodelitev pravic v okviru EU ETS za uporabo upravičenih letalskih goriv (UL L št. 2025/723 z dne 16. 4. 2025);
4. Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/911 z dne 15. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi podatkov, ki jih je treba predložiti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi družb za upravljanje in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 2024/911 z dne 25. 3. 2024);
5. Uredba 1092/2010/ES je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 146);
6. Uredba 1095/2010/ES je Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/2987 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije (UL L št. 2024/2987 z dne 4. 12. 2024);
7. Uredba 1227/2011/EU je Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 326 z dne 8. 12. 2011, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o notranjem trgu plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi uredb (EU) št. 1227/2011, (EU) 2017/1938, (EU) 2019/942 in (EU) 2022/869 ter Sklepa (EU) 2017/684 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 (prenovitev) (UL L št. 2024/1789 z dne 15. 7. 2024);
8. Uredba 648/2012/EU je Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne 8. 1. 2025);
9. Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti ter nadzora skupin in čezmejnega nadzora ter spremembi direktiv 2002/87/ES in 2013/34/EU (UL L št. 2025/2 z dne 8. 1. 2025);
10. Uredba 1308/2013/EU je Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1015 z dne 26. maja 2025 o začasnih nujnih ukrepih za Španijo, ki odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/891 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/892 za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih povzročili hujši neugodni vremenski dogodki (UL L št. 2025/1015 z dne 27. 5. 2025);
11. Uredba 2022/858/EU je Uredba (EU) 2022/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence ter spremembi uredb (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 ter Direktive 2014/65/EU (UL L št. 151 z dne 2. 6. 2022, str. 1);
12. Uredba 2016/1437/EU je Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1437 z dne 19. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za dostop do predpisanih informacij na ravni Unije (UL L št. 234 z dne 31. 8. 2016, str. 1);
13. Uredba 2019/943/EU je Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54), zadnjič spremenjena s Sklepom Komisije (EU) 2025/1016 z dne 16. maja 2025 o odobritvi odstopanja Kraljevini Španiji od nekaterih določb Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta glede Melille (notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 3175) (UL L št. 2025/1016, z dne 23. 5. 2025, str. 1);
14. Uredba 2022/2554/EU je Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/420 z dne 16. decembra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, v katerih se določijo merila za določitev sestave skupne pregledniške ekipe, ki zagotavljajo uravnoteženo udeležbo članov osebja iz evropskih nadzornih organov in ustreznih pristojnih organov, njihovo imenovanje, naloge in delovne dogovore (UL L št. 2025/420 z dne 24. 3. 2025);
15. Uredba 2024/1789/EU je Uredba (EU) 2024/1789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o notranjem trgu plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi uredb (EU) št. 1227/2011, (EU) 2017/1938, (EU) 2019/942 in (EU) 2022/869 ter Sklepa (EU) 2017/684 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 (UL L št. 2024/1789, z dne 15. 7. 2024).

(1) Pojmi »pokojninska družba«, »družba za upravljanje« in »skupina« se uporabljajo, kot so določeni v ZFK.
(2) Pojem »upravljavec alternativnih investicijskih skladov« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec AIS) se uporablja, kot je določen v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni upravljavca AIS iz 9. člena ZUAIS.
(3) Če ta zakon ne določa drugače, se pojmi »finančne storitve«, »bančne storitve«, »pomožne storitve«, »vzajemno priznane finančne storitve«, »dodatne finančne storitve«, »druge finančne storitve«, »banka«, »banka države članice«, »banka tretje države«, »finančna družba«, »država članica«, »tretja država«, »Komisija«, »ožji družinski član«, »bančna skupina«, »subjekt finančnega sektorja«, »sistemsko tveganje« in »modelsko tveganje« »kreditne družbe« uporabljajo, kot so določeni v  ZBan-3.
(4) Pojmi iz 6. poglavja tega zakona imajo pomen, kot je določen v 4. členu Uredbe 575/2013/EU.
(5) Za pojme »finančni holding«, »mešani poslovni holding«, »nadrejeni finančni holding države članice« in »EU nadrejeni finančni holding« se smiselno uporabljata tretja in četrta alineja 11. točke prvega odstavka 7. člena  ZBan-3.
(6) Pojem »zavarovalni holding« se uporablja, kot je določen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(7) Pojma »nematerializiran vrednostni papir« in »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.
(8) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev, država gostiteljica pa je država, ki ni država sedeža družbe in v kateri je družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.
(9) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države sedeža finančne družbe.
(10) Oseba države članice je oseba države članice, ki je fizična oseba in ima v tej državi članici stalno ali začasno prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te države članice.
(11) Oseba tretje države je oseba tretje države, ki je fizična oseba in ima v tej tretji državi stalno ali začasno prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te tretje države.
(12) Pojem »kreditna institucija« se uporablja, kot je določen v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(13) Pojem »institucija« se uporablja, kot je določen v 3. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(14) Pojem »veleprodajni energetski proizvod« se uporablja, kot je določen v 4. točki 2. člena Uredbe 1227/2011/EU.
(15) Pojem »investicijski sklad« se uporablja, kot je določen v ZISDU-3 in pomeni investicijski sklad iz 5. člena ZISDU-3.
(16) Pojem »obvladujoča družba« se uporablja, kot je določen v ZGD-1 in pomeni družbo, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb pod pogoji iz 56. člena ZGD-1.
(17) Pojem »odvisna družba« se uporablja, kot je določen v ZGD-1 in pomeni družbo, ki jo obvladuje obvladujoča družba, vključno s katerokoli odvisno družbo končne obvladujoče družbe pod pogoji iz 56. člena ZGD-1.
(18) Pojem »centralna nasprotna stranka« (v nadaljnjem besedilu: CNS) se uporablja, kot je določen v 1. točki 2. člena Uredbe 648/2012/EU.
(19) Pojmi »indeks«, »izdajatelj indeksa«, »referenčna vrednost«, »zagotavljanje referenčne vrednosti«, »upravljavec referenčne vrednosti«, »prispevajoča oseba«, »nadzorovana prispevajoča oseba«, »predlagatelj«, »ocenjevalec« se uporabljajo, kot so določeni v 3. členu Uredbe 2016/1011/EU.
(20) Organ vodenja oziroma poslovodstvo:
1. ima pri pravnih osebah s sedežem v Republiki Sloveniji pomen, opredeljen v 10. členu ZGD-1,
2. je pri pravnih osebah, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, organ pravne osebe, ki je po zakonu oziroma pravilih te pravne osebe pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
(21) Organ nadzora pravne osebe je organ, ki je po zakonu oziroma pravilih te pravne osebe pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
(22) Upravljalni organ je organ vodenja oziroma poslovodstva in nadzora pravne osebe, ki je pristojen za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev pravne osebe ter za nadziranje in spremljanje vodstvenih odločitev in poslovanja, ter praviloma vključuje tudi osebe, ki dejansko vodijo posle.
(23) Višje vodstvo so fizične osebe, ki opravljajo izvršne funkcije oziroma vodijo posle ter so odgovorne za izvajanje strategije in splošnih usmeritev ter doseganje ciljev pravne osebe.
(24) Če ta zakon ne določa drugače, se pri uporabi tega zakona šteje, da ima pravna oseba registriran sedež (v nadaljnjem besedilu: sedež) v določeni državi, če je vpisana v javni register pravnih oseb, ki ga vodi ta država.
(25) Poslovni naslov je kraj, v katerem poslovodstvo pravne osebe ali podjema, ki nima lastnosti pravne osebe, opravlja svoje naloge in pristojnosti, če to ni hkrati sedež.
(26) Pojem »regionalna oblast« oziroma »lokalna oblast« pomeni lokalno skupnost ali drugo organizacijsko obliko lokalne samouprave.
(27) Pojmi iz 2. poglavja in drugih določb tega zakona, ki se sklicujejo na določbe 2. poglavja, pomenijo, kot je določeno v 2. členu Uredbe 2017/1129/EU.
(28) Pojem »evropska enotna točka dostopa« se uporablja, kot je določen v 1. členu Uredbe 2023/2859/EU.

(1) Investicijsko podjetje je pravna oseba, ki profesionalno kot svojo redno dejavnost opravlja investicijske storitve za druge osebe ali investicijske posle.
(2) Borznoposredniška družba je investicijsko podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni banka ali kreditna družba in je pridobilo dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Borznoposredniška družba je lahko le pravna oseba.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pri uporabi 6. in 10. poglavja tega zakona pojem investicijsko podjetje pomeni investicijsko podjetje iz prvega odstavka tega člena, razen:
– kreditnih institucij,
– lokalnih podjetij,
– podjetij, ki v skladu s tem zakonom niso pooblaščena za opravljanje pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona in so upravičena opravljati le eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ter ne smejo gospodariti z denarjem ali vrednostnimi papirji svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi.
(4) Borzni posrednik je fizična oseba, ki ima dovoljenje agencije za opravljanje poslov borznega posrednika in za borznoposredniško družbo ali banko borznoposredniško družbo, banko ali kreditno družbo na podlagi zaposlitve ali na drugi pravni podlagi opravlja posle, zajete v investicijskih storitvah in poslih, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška družba.
(5) Mala borznoposredniška družba je borznoposredniška družba:
1. ki opravlja samo naslednje investicijske storitve in posle:
– posredovanje naročil v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali enotami kolektivnih naložbenih podjemov osebam iz 59. člena tega zakona ali družbam za upravljanje ali
– investicijsko svetovanje in
2. katere letni prihodki ne presegajo 750.000 eurov.

(1) Večstranski sistem pomeni sistem ali infrastrukturo, v kateri lahko vzajemno delujejo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti.
(2) Večstranski sistemi iz prejšnjega odstavka delujejo v skladu z določbami 4. in 7. poglavja tega zakona glede MTF ali OTF oziroma določbami 11. poglavja tega zakona glede organiziranega trga.
(3) Ne glede na 23. in 28. člen Uredbe 600/2014/EU morajo biti vsi posli s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja, ki niso sklenjeni na večstranskih sistemih ali prek sistematičnega internalizatorja, skladni z določbami iz III. naslova Uredbe 600/2014/EU.
Večstranski sistem pomeni večstranski sistem, kot je opredeljen v 11. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU.

(1) Vzdrževalec trga je oseba, ki neprekinjeno nastopa na trgu finančnih instrumentov ter je pripravljena poslovati za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme lastnega kapitala po cenah, ki jih določi sama.
(2) Sistematični internalizator je investicijsko podjetje, ki na organizirani, pogosti in sistematični podlagi ter v precejšnjem obsegu posluje za lasten račun z izvrševanjem naročil strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, ne da bi upravljal večstranski sistem.
(2) Sistematični internalizator je investicijsko podjetje, ki na organizirani, pogosti in sistematični podlagi posluje za lasten račun z lastniškimi finančnimi instrumenti z izvrševanjem naročil strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, ne da bi upravljal večstranski sistem, ali ki se samo odloči za delovanje v statusu sistematičnega internalizatorja.
(3) Pogosta in sistematična podlaga se meri s številom poslov s finančnim instrumentom, ki jih investicijsko podjetje izvede na OTC za lasten račun z izvrševanjem naročil strank. Precejšnji obseg trgovanja se meri z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem investicijskega podjetja z določenim finančnim instrumentom ali z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem z določenim finančnim instrumentom v EU. Opredelitev sistematičnega internalizatorja se uporablja le, kadar sta vnaprej določeni omejitvi pogoste in sistematične podlage ter precejšnjega obsega prekoračeni ali kadar se investicijsko podjetje odloči za delovanje v sistemu sistematičnega internalizatorja.
(3) (črtan)
(4) Podjetja, ki ustrezajo opredelitvi sistematičnega internalizatorja iz tega člena, o tem obvestijo agencijo. Agencija to obvestilo pošlje ESMA.

(1) Centralni depo je centralni register ali druga evidenca imetnikov nematerializiranih finančnih instrumentov:
1. ki jo vodi posamezna oseba (v nadaljnjem besedilu: centralni depozitar) v skladu s predpisi države, na območju katere je ustanovljen ta depo, in
2. vpisi v katero imajo pravne učinke neposredno v razmerju do izdajatelja teh finančnih instrumentov in do tretjih oseb, tako da se imetnik računa, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti, šteje za zakonitega imetnika teh finančnih instrumentov.
(2) Poddepo je evidenca imetnikov nematerializiranih finančnih instrumentov:
1. ki ni centralni depo,
2. ki jo vodi borznoposredniška družba, banka, kreditna družba, investicijsko podjetje ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: poddepozitar) v skladu s predpisi države, na območju katere je ustanovljen ta poddepo,
3. vpisi v katero nimajo pravnih učinkov neposredno v razmerju do izdajatelja teh finančnih instrumentov in centralnega depozitarja in
4. vpisi v katero imajo pravne učinke v razmerju do poddepozitarja tako, da v tem razmerju z vpisom v poddepo nastane pravica stranke zahtevati od poddepozitarja, da za njen račun uresničuje pravice iz teh finančnih instrumentov in da po njenem nalogu za njen račun razpolaga s temi finančnimi instrumenti.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za finančne instrumente, izdane kot pisne listine, ki so v zbirni hrambi v centralnem depoju oziroma poddepoju.

(1) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja:
1. borznoposredniška družba, ki za to pridobi dovoljenje agencije,
2. investicijsko podjetje države članice, ki ni banka ali posebna finančna institucija in v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. investicijsko podjetje tretje države, ki ni banka in pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.
(2) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja tudi:
1. banka ali kreditna družba, ki za to pridobi dovoljenje Banke Slovenije v skladu z ZBan-3,
2. banka, kreditna družba ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-3 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-2 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. banka tretje države, ki v skladu z ZBan-2 pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji ter je v skladu z ZBan-2 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.
(3) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle v zvezi z upravljanjem MTF ali OTF opravlja tudi upravljavec organiziranega trga, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4) V Republiki Sloveniji lahko:
1. družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice opravlja investicijsko storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve investicijskega svetovanja v zvezi s finančnimi instrumenti ter hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov, če je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje agencije v skladu z zakonom, ki ureja družbe za upravljanje, in
2. upravljavec AIS oziroma upravljavec AIS države članice opravlja investicijsko storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve investicijskega svetovanja, hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov ter sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, če je za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje agencije v skladu z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.
(5) Investicijske storitve in posle lahko opravljajo tudi osebe iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, in sicer v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 62. člena tega zakona.
(6) V Republiki Sloveniji lahko pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona kot samostojno storitev opravljajo le osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(7) Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki organizirano, pogosto, sistematično in v znatni meri poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, ravnajo skladno z določbami Uredbe 600/2014/EU glede preglednosti za sistematične internalizatorje in investicijska podjetja, ki trgujejo na OTC.

(1) Za banke in kreditne družbe, ki v skladu s 1. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo:
1. določba o sistematičnem internalizatorju iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona,
2. za prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov: tretji in četrti odstavek 187. člena tega zakona,
3. za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov: 198. člen in 5. točka prvega odstavka ter tretji, četrti in peti odstavek 200. člena tega zakona,
4. določbe o odvisnih borznoposredniških zastopnikih iz 203. do 207. člena tega zakona,
5. določbe o posebnih pravilih za MTF in OTF iz 208. člena tega zakona,
6. določbe 7. poglavja razen 240. člena, četrtega odstavka 279. člena, tretjega odstavka 286. člena in drugega odstavka 307. člena tega zakona,
7. določbe 8. poglavja tega zakona,
8. peti odstavek 347. člena, 348. in 350. člen tega zakona,
9. določbe 11. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na člane borze,
10. določbe 13. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na člane CDD.
(2) Za banke, in kreditne družbe in posebne finančne institucije držav članic, ki v skladu z 2. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljata 211. člen in 341. člen tega zakona.
(3) Za banke in kreditne družbe tretjih držav, ki v skladu s 3. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo 215. do 218. člen tega zakona.
(4) Pri smiselni uporabi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »borznoposredniška družba« in pojma »investicijsko podjetje« uporablja pojem »banka«, »kreditna družba« oziroma »posebna finančna institucija«,
2. namesto pojma »agencija« uporablja pojem »Banka Slovenije« razen pri uporabi:
– določb, ki pooblaščajo agencijo za izdajo podzakonskih aktov,
– 7. in 8. poglavja tega zakona in
– petega odstavka 347. člena, 348. in 350. člena tega zakona.
(5) Za banke, kreditne družbe, ki v skladu z drugim odstavkom 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se 14. poglavje tega zakona uporablja neposredno.
(6) Za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter za nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja banka, kreditna družba ali posebna finančna institucija iz drugega odstavka 59. člena tega zakona, se uporablja ZBan-3, če ni v drugem, tretjem in sedmem do devetem odstavku tega člena določeno drugače.
(7) Nadzor nad poslovanjem banke, kreditne družbe, banke in posebne finančne institucije držav članic in banke tretje države glede investicijskih storitev in poslov opravlja agencija v sodelovanju z Banko Slovenije.
(8) Pri opravljanju nadzora po prejšnjem odstavku lahko agencija izreče naslednje nadzorne ukrepe:
1. odredi odpravo kršitev in
2. izreče dodatne nadzorne ukrepe iz 348. člena tega zakona.
(9) Če agencija pri opravljanju nadzora po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.
(10) Prvi do deveti odstavek tega člena se ne uporablja za banko, kreditno družbo, banko in posebno finančno institucijo države članice in banko tretje države, ki ima položaj osebe iz 62. člena tega zakona.

(1) Za borznoposredniške družbe in banke borznoposredniške družbe, banke in kreditne družbe se smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona, kadar strankam prodajajo strukturirane vloge ali jim svetujejo v zvezi z njimi:
1. šesti in sedmi odstavek 185. člena, 232., 233., 237. in 313. člen ter prvi odstavek 450. člena tega zakona;
2. 250. do 260. člen, 5. točka prvega odstavka 261. člena, drugi odstavek 344. člena, 272., 273., 276., 278, 279., razen četrtega odstavka 279. člena in 280. člen tega zakona, in
3. 48. člen, sedmi do deveti odstavek  60. člena, prvi odstavek 322. člena, tretji odstavek 422. člena, 328., 340. do 342., 346., 347, 350., 348., 357., 358, 489. člen tega zakona ter 15. in 16. poglavje tega zakona.
(2) Nadzor nad določbami iz prejšnjega odstavka opravlja Banka Slovenije v sodelovanju z agencijo. Za nadzor, ki ga opravlja Banka Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 10. poglavja tega zakona.

(1) Določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov, razen 330., 331. in 332. člena tega zakona, se ne uporabljajo za:
1. zavarovalnice in pozavarovalnice,
2. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle izključno za svoje nadrejene družbe, za svoje podrejene družbe ali za druge podrejene družbe svojih nadrejenih družb,
3. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle občasno pri opravljanju svoje redne dejavnosti ali poklica, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– opravljanje te dejavnosti ali poklica je urejeno s pravili, določenimi z zakonom, drugim predpisom ali kodeksom etike, in
– pravila iz prejšnje alineje ne prepovedujejo opravljanja investicijskih storitev in poslov,
4. osebe, ki poslujejo samo za svoj račun, s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, emisijski kuponi ali izvedeni finančni instrumenti na emisijske kupone, razen če:
– nastopajo kot vzdrževalci trga,
– so člani ali udeleženci organiziranega trga oziroma MTF ali imajo neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja, razen če gre za nefinančne subjekte, ki izvršujejo posle na mestu trgovanja, ki po objektivnih merilih zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice teh nefinančnih subjektov ali njihovih skupin,
– uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali
– poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank,
pri čemer velja izjema po tem členu za osebe iz 1., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena ne glede na pogoje iz te točke,
5. upravljavce, ki izpolnjujejo zahteve iz 6. poglavja ZVO-1, in pri trgovanju z emisijskimi kuponi ne izvršujejo naročil strank in ne opravljajo drugih investicijskih storitev in poslov, razen trgovanja za svoj račun, pri čemer ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja,
6. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih,
7. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih in zagotavljanje investicijskih storitev in poslov izključno za lastne nadrejene družbe, za lastne podrejene družbe ali za druge podrejene družbe lastnih nadrejenih družb,
8. člane evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in druge nacionalne subjekte, ki opravljajo podobne naloge, druge osebe javnega prava, ki so odgovorne za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju, ter mednarodne finančne institucije, ki jih ustanovita dve ali več držav članic in katerih namen je zagotoviti financiranje oziroma finančno pomoč za svoje članice, ki imajo ali jim grozijo resne finančne težave,
9. investicijske sklade po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ter pokojninske sklade po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali druge kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, ne glede na to, ali so usklajeni na ravni EU ali ne, ter skrbnike oziroma skrbnice in upravljavce takih podjemov,
10. vzdrževalce trga in druge osebe, ki poslujejo za svoj račun z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti na emisijske kupone, razen če poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, ali osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, razen poslovanja za svoj račun, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti na emisijske kupone za stranke iz svoje redne dejavnosti, če:
– opravljanje teh investicijskih storitev in poslov v vsakem od teh primerov posamezno ali po presoji glede na celotno skupino pomeni pomožno dejavnost njihovi redni dejavnosti,
– te osebe niso del skupine, katere redna dejavnost je opravljanje investicijskih storitev in poslov po tem zakonu, bančnih storitev po ZBan-3 oziroma izvajanje dejavnosti vzdrževalca trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago,
– ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ter
– o uporabi izjeme letno obveščajo pristojni nadzorni organ in na zahtevo poročajo pristojnemu nadzornemu organu, zakaj je njihova dejavnost, ob upoštevanju pogojev iz te točke, pomožna dejavnost k redni dejavnosti,
11. osebe, ki opravljajo investicijsko svetovanje v zvezi z opravljanjem drugih storitev v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica, če:
– se za te druge storitve ne uporabljajo določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov ter
– za tako investicijsko svetovanje ne zaračunavajo posebnega plačila,
12. operaterje prenosnega sistema iz 26. točke 4. člena EZ-1 oziroma osebe, ki delujejo kot izvajalci storitev v imenu operaterja prenosnega sistema, pri opravljanju dejavnosti v skladu z določbami EZ-1, Uredbe 714/2009/ES in Uredbe 715/2009/ES Uredbe 2019/943/EU in Uredbe 2024/1789/EU ter kodeksov omrežij ali smernic, sprejetih na podlagi navedenih uredb, in operaterje ali upravitelje mehanizma za energetsko ravnovesje, plinovodnega omrežja ali sistema, ki ohranja ravnovesje dobave in porabe energije pri opravljanju takih nalog, če opravljajo investicijske storitve in posle v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago za namen opravljanja svoje dejavnosti, pri čemer ta izjema ne velja za sekundarni trg, vključno s platformo za sekundarno trgovanje s finančno vrednotenimi pravicami prenosa električne energije (v nadaljnjem besedilu: FTR),
13. CDD, razen če 73. člen Uredbe 909/2014/EU določa drugače,
14. ponudnike storitev množičnega financiranja, kot so opredeljeni v točki (e) prvega odstavka 2. člena Uredbe 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L št. 347 z dne 20. 10. 2020, str. 1).
(2) Pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov, določena s tem zakonom, se ne uporabljajo za opravljanje storitev s položajem nasprotne stranke pri poslih, ki jih izvajajo državni organi ali osebe javnega prava v zvezi z upravljanjem javnega dolga ali člani ESCB, ki opravljajo svoje naloge v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) in statutom ESCB in Evropske centralne banke (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) ali opravljajo enakovredne naloge v skladu s predpisi drugih držav članic.
(3) Ne glede na 1., 5., 9. in 10. točko prvega odstavka tega člena se za člane ali udeležence organiziranih trgov ali MTF, ki so osebe iz navedenih točk, uporabljajo 242., 243. in 244. člen tega zakona.

(1) Če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, se za njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih objavi v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, uporablja osmo poglavje I. dela ZGD-1. Pri uporabi dvanajstega odstavka 56. člena ali 70.c člena ZGD-1 se za izjavo o nefinančnem poslovanju javne družbe, tudi v primeru, ko je ta pripravljena in objavljena kot ločeno poročilo, uporablja tudi 8. člen Uredbe 2020/852/EU, del izjave pa je tudi poročanje o trajnostnosti.
(2) Če ima javna družba sedež v drugi državi članici ali v tretji državi, njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih objavi v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, ustreza naslednjim zahtevam:
1. če družba sestavi konsolidirano računovodsko poročilo po predpisu države članice, sprejetim za prenos Direktive 2013/34/EU, njeno računovodsko poročilo vsebuje konsolidirane računovodske izkaze, sestavljene v skladu z Uredbo 1606/2002/ES, letno poročilo nadrejene družbe v skupini pa je sestavljeno v skladu s pravom države sedeža nadrejene družbe,
2. če družba ni zavezana h konsolidaciji, njeno revidirano računovodsko poročilo vsebuje računovodske izkaze in pojasnila k tem izkazom, sestavljene v skladu s pravom države njenega sedeža,
3. računovodsko poročilo je revidirano v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos prvega odstavka 34. člena in 35. člena Direktive 2013/34/EU, in če je družba zavezana h konsolidaciji, tudi v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos drugega odstavka 34. člena Direktive 2013/34/EU, pri čemer revizijsko poročilo po potrebi vključuje tudi mnenje o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v skladu s 34. členom Direktive 2013/34/EU,
4. poslovno poročilo je sestavljeno v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos 19. 19a., 20. in prvega odstavka 29d. člena Direktive 2013/34/EU in če je družba zavezana h konsolidaciji tudi v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos 29. člena Direktive 2013/34/EU. Če javna družba podaja tudi specifikacije, sprejete na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe 2020/852/EU, poslovno poročilo vsebuje tudi te specifikacije.
(3) Če je javna družba po 56. členu ZGD-1 oziroma po 1. točki drugega odstavka tega člena zavezana h konsolidaciji, se pravila o obveznostih v zvezi z letnim in polletnim poročilom, določenih v oddelku 3.2 tega zakona, uporabljajo tudi za obveznosti v zvezi s konsolidiranim letnim oziroma polletnim poročilom.

(1) Javna družba objavi svoje letno poročilo najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta in zagotovi, da ostane javno dostopno najmanj deset let po njegovi objavi.
(2) Letno poročilo vsebuje:
1. revidirano računovodsko poročilo,
2. poslovno poročilo, in
3. izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo letnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi je jasno razkrit, da je po njihovem najboljšem vedenju:
– računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in
– v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene,
– pripravljeno v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti v skladu s 70.c členom ZGD-1 in specifikacijami, sprejetimi na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe 2020/852/EU.
(3) Hkrati z objavo letnega poročila javna družba na način iz prvega odstavka tega člena objavi tudi revizorjevo poročilo, ki ga je podpisal revizor, odgovoren za revidiranje letnega poročila družbe.
(4) Javna družba svoje letno poročilo pripravi, predloži agenciji, predloži v sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij in objavi v enotni elektronski obliki, ki jo določa Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L št. 143 z dne 29. 5. 2019, str. 1). Navedeno morajo skupaj zagotavljati člani organov vodenja in nadzora javne družbe.
(5) Javna družba zagotovi revizorjev pregled in revizorjevo poročilo o tem, ali je njeno letno poročilo pripravljeno tako, kot določa prejšnji odstavek. Revizorjev pregled in revizorjevo poročilo se opravita v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem predpiše podrobnejšo obliko in vsebino revizorjevega pregleda in revizorjevega poročila o opravljenem pregledu.

(1) Delničar obvesti javno družbo, če doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža, na podlagi enega od naslednjih dejstev:
1. pravnih poslov razpolaganja z delnicami ali drugih pravnih poslov, katerih posledica je sprememba deleža glasovalnih pravic, ali
2. korporacijskih dejanj javne družbe ali drugih pravnih dejstev iz 149. člena tega zakona.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za:
1. delnice, ki so bile pridobljene izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
2. delnice, katerih imetnik je depozitar v zvezi z opravljanjem storitev hrambe, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih hrani, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za pridobitve in odsvojitve delnic, s katerimi vzdrževalec trga pri opravljanju poslov vzdrževanja trga preseže 5 % prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod 5 % prag pomembnega deleža, če vzdrževalec trga izpolnjuje naslednja pogoja:
1. ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice in
2. ne posega v poslovodenje javne družbe niti ne izvaja vpliva na javno družbo za nakup teh delnic ali kritje njihove nakupne cene.
(4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige banke, banke države članice, banke tretje države ali investicijskega podjetja na podlagi trgovalne knjige, kot jo ureja Uredba 575/2013/EU oziroma Uredba 2019/2033/EU, če:
1. delež glasovalnih pravic iz trgovalne knjige ne presega 5 % in
2. se glasovalne pravice iz delnic iz trgovalne knjige ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.
(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za stabilizacijo finančnih instrumentov v skladu s 5. členom Uredbe 596/2014/EU, če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.

(1) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, nadzorovane informacije:
1. objavi na način, ki omogoča hiter dostop do teh informacij na nediskriminatorni podlagi, in
2. jih predloži sistemu za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij iz 159. člena tega zakona.
(2) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, za objavo in predložitev nadzorovanih informacij po prejšnjem odstavku vlagateljem ne sme zaračunavati nobenih stroškov.
(3) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, za objavo iz 1. točke prvega odstavka tega člena uporabi medij, ki razumno zanesljivo omogoča razširitev informacij javnosti na celotnem območju EU.
(4) Nadzorovane informacije iz prvega odstavka tega člena so skladne z naslednjimi zahtevami:
1. predložene so v formatu, ki omogoča izvoz podatkov, kot je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU ali, kadar to zahtevajo predpisi, v strojno berljivem formatu, kot je opredeljen v 4. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU;
2. vsebujejo naslednje metapodatke:
– vsa imena javne družbe, na katero se informacije nanašajo;
– enolično mednarodno identifikacijsko številko (LEI-koda) javne družbe, kot je določena na podlagi b) točke četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– velikost javne družbe po kategorijah, kot so določene na podlagi d) točke četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– industrijski sektorji gospodarskih dejavnosti javne družbe, kot so določeni na podlagi e) točke četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrste informacij glede na razvrstitev na podlagi c) točke četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– oznako, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
(5) Za namene druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka javne družbe pridobijo enolično mednarodno identifikacijsko številko (LEI-koda), kot je določena na podlagi b) točke četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU, če z njo še ne razpolagajo.

(1) Agencija sama upravlja sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij ali imenuje vsaj enega upravljavca, ki bo sistem upravljal v njenem imenu in za njen račun. Ta sistem je organ za sprejemanje podatkov za nadzorovane informacije iz tega poglavja, kot je opredeljen v 2. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU, in zagotavlja, da so informacije iz tega sistema dostopne v evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi prvega odstavka 1. člena Uredbe 2023/2859/EU.
(2) Sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij izpolnjuje naslednje zahteve:
1. ustreza minimalnim kakovostnim standardom glede varnosti, zanesljivosti informacijskega vira, zapisa časa in enostavnega dostopa končnim uporabnikom in
2. je usklajen s postopkom predložitve nadzorovanih informacij agenciji po 155. in 156. členu tega zakona.
(3) Oseba, ki jo je imenovala agencija za upravljanje sistema iz prvega odstavka tega člena, s tarifo določi nadomestila za storitve v zvezi z upravljanjem sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.
(4) Če agencija v skladu s prvim odstavkom tega člena imenuje upravljavca, mora upravljavec k tarifi iz prejšnjega odstavka in njenim spremembam dobiti soglasje agencije.
(5) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, ki ga upravlja, dostopen tudi prek evropske točke za elektronski dostop, ki jo vzpostavi ESMA na podlagi 1. člena Uredbe 2016/1437/EU.

(1) Agencija zaradi preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, javno objavi informacije o nadzornih ukrepih in sankcijah za prekršek, ki jih je izrekla zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona.
(2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije na svoji spletni strani takoj, ko je oseba, na katero se nadzorni ukrep ali sankcija za prekršek nanaša, z odločbo obveščena o kršitvi.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– naziv in sedež pravne osebe ali
– osebno ime in leto rojstva fizične osebe;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega ali upravnega varstva in odločitev o tem pravnem sredstvu.
(4) Podatki, ki so v skladu s tem členom javno objavljeni na spletni strani agencije, ostanejo objavljeni pet let od objave. Podatki, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, veljajo za osebne, se obravnavajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(5) Agencija hkrati z javno objavo informacij iz tega člena slednje predloži evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, pri čemer zagotovi, da so informacije skladne z naslednjimi zahtevami:
1. predložene so v formatu, ki omogoča izvoz podatkov, kot je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU;
2. vsebujejo naslednje metapodatke:
– vsa imena fizične ali pravne osebe, na katero se informacije nanašajo;
– če obstaja, enolično mednarodno identifikacijsko številko (LEI-koda), kot je določena na podlagi b) točke četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi c) točke četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– oznako, ali informacije vsebujejo osebne podatke.