Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav so:
1. prva socialna pomoč,
2. osebna pomoč,
3. podpora žrtvam kaznivih dejanj,

4. pomoč družini za dom,
4.a pomoč družini na domu,
4.b socialni servis,
5. institucionalno varstvo,
6. vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji,
7. pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih.

Storitve iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka se izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, storitve iz 4.a, 4.b, 5. in 6. točke prejšnjega odstavka pa se izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.

Institucionalno varstvo po tem zakonu obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini z namenom izvajanja rejniške dejavnosti ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.
Institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje po tem zakonu obsega poleg storitev iz prejšnjega odstavka že vzgojo in pripravo za življenje.
Institucionalno varstvo otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so usmerjene v program vzgoje in izobraževanja po posebnem zakonu, obsega poleg storitev iz prvega odstavka tega člena še usposabljanje po posebnem zakonu, oskrbo in vodenje.

Podpora v skupnosti za odrasle osebe obsega vse oblike pomoči uporabnikom za zagotavljanje pravice do življenja v skupnosti, kar vključuje podporo pri skrbi zase, podporo pri gospodinjskih opravilih, podporo pri vključevanju v skupnostno okolje, podporo pri preselitvi iz institucije v skupnost in podporo za dvig kakovosti življenja. Podpora v skupnosti za odrasle osebe zajema tudi podporo v drugi družini.
Podpora pri skrbi zase obsega podporo pri oblačenju, pri uporabi stranišča, kopanje, podporo pri umivanju in osebni higieni, pri hranjenju in pitju, pri gibanju, pri uporabi ortopedskih pripomočkov, pri pripravi in jemanju zdravil, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju, orientaciji v prostoru in pri osebnih opravkih, organiziranje prevozov in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri gospodinjskih opravilih, ki ne vključujejo vsakdanjih opravil, ki so namenjena celotni družini uporabnika, obsega podporo pri čiščenju, pranju in pospravljanju, podporo pri pripravi in strežbi obrokov, pomoč pri nakupovanju, pomoč pri vzdrževanju stanovanja oziroma hiše, kjer upravičenec živi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri vključevanju v skupnostno okolje obsega vzpostavljanje in ohranjanje socialne mreže uporabnika, spoznavanje aktivnosti in akterjev v lokalnem okolju, spremstvo uporabnika na različne dogodke, pomoč pri iskanju njegove zaposlitve, mentorstvo in pomoč uporabniku na delovnem mestu, mentorstvo in pomoč uporabniku v izobraževalnem procesu, pomoč pri komunikaciji in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri preselitvi iz institucije obsega podporo pri pripravah na selitev, iskanje primerne namestitve, podporo pri pripravi bivalnega okolja, vzpostavljanju njegove socialne mreže, neposredno pomoč pri selitvi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora za dvig kakovosti življenja obsega podporo pri pripravi na življenje uporabnika v skupnosti, reševanju njegovih osebnih in socialnih stisk, podporo v kriznih situacijah, socialno preventivo, vrstniško podporo in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Glede na potrebe uporabnika podpora v skupnosti za odrasle osebe lahko obsega tudi zdravstveno varstvo, ki se zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
Podpora v skupnosti za odrasle osebe se izvaja na domu uporabnika, v katerem živi največ šest oseb, razen v primeru, ko so te osebe v sorodstvenem razmerju z uporabnikom, ko je skupno število oseb lahko tudi večje. Kot dom uporabnika se šteje tudi bivanje pri drugi družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov uporabnika.
Storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ni združljiva s storitvijo institucionalnega varstva iz tega zakona, s storitvami dolgotrajne oskrbe na podlagi zakona, ki ureja dolgotrajno oskrbo, osebno asistenco na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, in s storitvami socialnega vključevanja invalidov na podlagi zakona, ki ureja socialno vključevanje invalidov.
Storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe je združljiva s storitvijo pomoč družini na domu in storitvijo vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji iz tega zakona.
V primeru kombiniranja storitev iz prejšnjega odstavka se storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ne more izvajati istočasno z drugo storitvijo.

Do podpore v skupnosti za odrasle osebe so upravičene odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju ali z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in ki potrebujejo podporo za neodvisno življenje v skupnosti. Pri tem gre predvsem za odrasle osebe:
– z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju;
– z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo;
– z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju;
– z avtizmom ali z več motnjami (odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, težavami v duševnem zdravju, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ali s poškodbami glave);
– s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem življenju;
– z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja; ali
– s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju).
Do podpore v skupnosti za odrasle osebe niso upravičene osebe iz prejšnjega odstavka, ki jim je v kazenskem postopku v skladu s kazenskim zakonikom izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, dokler se varnostni ukrep izvršuje, ali ki so po zakonu, ki ureja duševno zdravje, sprejete na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, dokler zdravljenje ali obravnava traja.

Podpora mladoletni osebi obsega storitve podpore družinam pri skrbi za otroka oziroma mladostnika do 18. leta starosti iz 16.č člena tega zakona kot upravičenca.
Storitve podpore iz prejšnjega odstavka vključujejo:
– podporo pri skrbi za uporabnika;
– podporo pri gospodinjskih opravilih, ki so vezana izključno na potrebe uporabnika;
– podporo uporabniku pri njegovem vključevanju v domače in skupnostno okolje za dvig kakovosti življenja;
– podporo uporabniku pri njegovi premestitvi iz institucionalnega varstva v domače okolje in
– pomoč pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktivnosti v zvezi z zdravjem uporabnika, ki jih sicer zanj opravlja njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik, in za katere se ne zahteva posebnih znanj.
Podpora pri skrbi za uporabnika obsega pomoč pri oskrbi in negi otroka, podporo pri oblačenju, pri osebni higieni, pri hranjenju in pitju, pri gibanju in uporabi ortopedskih pripomočkov, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju, orientaciji v prostoru in pri osebnih opravkih, organiziranje prevozov ter drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri gospodinjskih opravilih obsega podporo pri čiščenju, pranju in pospravljanju, podporo pri pripravi in strežbi obrokov, pomoč pri nakupovanju in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora uporabniku pri njegovem vključevanju v domače in skupnostno okolje za dvig kakovosti življenja obsega vzpostavljanje in ohranjanje socialne mreže uporabnika, spoznavanje aktivnosti in akterjev v lokalnem okolju, spremstvo uporabnika na različne dogodke in prostočasne aktivnosti, dnevno varstvo in aktivno preživljanje prostega časa, podpora pri ohranjanju pridobljenih znanj in sposobnosti, pomoč pri komunikaciji, podporo pri pripravi na življenje v skupnosti, reševanju osebnih in socialnih stisk, podporo v kriznih situacijah, socialno preventivo, vrstniško podporo in druge primerljive storitve ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora uporabniku pri njegovi premestitvi iz institucionalnega varstva v domače okolje obsega podporo pri pripravah na selitev, podporo uporabniku in njegovi družini ob reintegraciji, podporo pri pripravi bivalnega okolja uporabnika, vzpostavljanju njegove socialne mreže, spoznavanju okolja in neposredno pomoč pri selitvi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora mladoletni osebi se izvaja na domu družine uporabnika, kar zajema tudi njegovo neposredno življenjsko okolje.
Storitev podpore mladoletni osebi ni združljiva s storitvijo institucionalnega varstva iz tega zakona.
Storitev podpore mladoletni osebi je združljiva s storitvijo pomoč družini na domu in storitvijo strokovne pomoči družini za dom.
V primeru kombiniranja storitev s storitvami iz prejšnjega odstavka se storitev podpore mladoletni osebi ne more izvajati istočasno z drugo storitvijo.

Do podpore mladoletni osebi so upravičeni otroci oziroma mladostniki do 18. leta starosti, ki potrebujejo podporo za življenje v skupnosti. Pri tem gre predvsem za otroke oziroma mladostnike do 18. leta starosti:
– s težjo, težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, avtizmom oziroma težko ali funkcionalno težko gibalno oviranostjo;
– z več motnjami v duševnem ali telesnem razvoju (npr. otroci oziroma mladostniki z motnjo v duševnem razvoju, s hudimi motnjami vedenja in osebnosti, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ali poškodbami možganov); ali
– z dolgotrajno hudo boleznijo ali hudim zdravstvenim stanjem iz seznama težkih, kroničnih bolezni ali stanj po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

Vključitev v storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ali v podporo mladoletni osebi je prostovoljna. Postopek za uveljavljanje podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma podpore mladoletni osebi se začne z vlogo posameznika, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika, naslovljeno na posameznega izvajalca podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma podpore mladoletni osebi iz 54.c člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalec podpore).
Vlogo za vključitev v izvajanje storitve podpore v skupnosti oziroma podpore mladoletni osebi obravnava komisija pri izvajalcu podpore, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe in podpora mladoletni osebi (v nadaljnjem besedilu: komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve).

Za obravnavo vlog izvajalec podpore imenuje komisijo, pristojno za vključitev in prenehanje izvajanja storitve v svoji organizaciji, ki jo sestavljajo najmanj trije člani, in sicer strokovni delavec iz 69. člena tega zakona, vodja socialnega programa ali službe in socialni delavec, lahko pa tudi drugi strokovni sodelavci. Če izvajalec podpore opravlja tudi zdravstveno dejavnost, je eden izmed treh članov komisije tudi vodja zdravstveno negovalnega programa ali službe.
Če komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, ugotovi, da je vlagatelj upravičen do podpore v skupnosti v skladu s 16.b in 16.č členom tega zakona, se upravičenca uvrsti na seznam čakajočih za vključitev v storitev podpore v skupnosti, o čemer se ga obvesti v dveh mesecih od prejema popolne vloge.
Na seznam čakajočih za vključitev v storitev podpore mladoletni osebi iz prejšnjega odstavka se prednostno uvrsti upravičence z najtežjimi motnjami v duševnem ali telesnem razvoju oziroma najhujšimi oblikami dolgotrajnih hudih bolezni ali hudih zdravstvenih stanj.
Izvajalec podpore upravičencu, njegovemu zakonitemu zastopniku ali skrbniku na njegovo zahtevo sporoči, na katerem mestu na seznamu čakajočih za vključitev v storitev podpore je njegova vloga oziroma kdaj je pričakovati njegovo vključitev v to storitev.
Če komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, ugotovi, da oseba v skladu s predpisi na področju socialnega varstva ni upravičena do storitve, vlogo z odločbo zavrne.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima vlagatelj pravico do pritožbe, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

Izvajalec podpore z upravičencem, njegovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom sklene dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore v pisni obliki, ki vsebuje opredelitev vrste storitve podpore iz 16.a oziroma 16.c člena tega zakona, njeno trajanje, način zagotavljanje in datum začetka njenega izvajanja, terminski načrt izvajanja storitve podpore, pravice in obveznosti upravičenca kot uporabnika in izvajalca podpore, ceno in plačnika storitve podpore oziroma način financiranja storitve podpore ter pogoje za spremembe in prenehanje veljavnosti dogovora. Sklenjen dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore se šteje za akt, s katerim je upravičenec vključen v storitev pri izvajalcu podpore.
Če izvajalec podpore v skupnosti za odrasle osebe opravlja tudi zdravstveno dejavnost, se v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore uredijo tudi vprašanja zagotavljanja zdravstvenega varstva.
Če upravičenec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik zavrne podpis dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, se šteje, da je vloga umaknjena, o čemer komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve izda sklep, s katerim se postopek ustavi.
Zoper sklep, s katerim se postopek ustavi, ima vlagatelj pravico do pritožbe, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s 65. členom tega zakona skleneta izvajalec podpore iz 54.c člena tega zakona in oseba, ki izvaja storitev. Šteje se, da ima v tem primeru oseba, ki je vključena v storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini, status uporabnika pri izvajalcu podpore iz 54.c člena tega zakona, ki sklepa pogodbo s tretjo osebo.

Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe in podpore mladoletni osebi je lahko dolgotrajna ali začasna, kadar se izvaja le za določeno obdobje, oziroma občasna, kadar se izvaja za krajši čas in se periodično ponavlja.
Začasna podpora ne sme trajati več kot tri mesece.

Podpora v skupnosti preneha, če:
– je uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik odstopil od dogovora iz 16.f člena tega zakona;
– uporabnik skladno s 16.b in 16.č členom tega zakona do nje ni več upravičen;
– uporabnik podpore mladoletni osebi dopolni 18 let;
– je izvajalec podpore odstopil od dogovora iz 16.f člena tega zakona zaradi hujših kršitev reda in pravil v zvezi z izvajanjem storitev;
– s smrtjo uporabnika.
Komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, postopek za prenehanje izvajanja storitve podpore zoper uporabnika uvede po uradni dolžnosti, ko je seznanjena z okoliščinami iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka, in o tem obvesti uporabnika, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika in center za socialno delo. O prenehanju izvajanja storitve komisija pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve izda odločbo, ki jo vroči uporabniku, njegovem zakonitem zastopniku ali skrbniku.
V primeru hujših kršitev reda in pravil v zvezi z izvajanjem storitev, zapisanih v dogovoru iz 16.f člena tega zakona, komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, uporabnika njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika pisno opozori o ugotovljenih kršitvah in pozove, da naj z ugotovljenimi kršitvami preneha. Če se kršitve nadaljujejo, izvajalec podpore lahko odstopi od dogovora iz 16.f člena tega zakona.
V primeru smrti uporabnika izvajalec podpore v skupnosti za odrasle osebe o smrti obvesti njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika in najbližjo osebo, ki jo je uporabnik navedel v dogovoru iz 16.f člena tega zakona, ter zavezance za plačilo storitve, če jih je uporabnik imel.

Postopek vključitve in prenehanja izvajanja storitve iz 16.d, 16.e, 16.f in 16.h člena tega zakona podrobneje predpiše s pravilnikom minister, pristojen za institucionalno varstvo.

Izvajanje storitev mora biti takšno, da zagotavlja zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo uporabnika in članov njegove družine.
Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo podporo v skupnosti za odrasle osebe oziroma podporo mladoletni osebi, morajo kot poklicno skrivnost varovati podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika ter o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Podatke iz prejšnjega odstavka morajo varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.
Podatki iz drugega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe do 18 let in za osebe pod skrbništvom pa njihovi zakoniti zastopniki oziroma skrbniki.