(1) Posvojitelj ali posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka v obsegu kot ga imata mati oziroma oče. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske skrbi sorodniku.
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske skrbi sorodniku.
(3) Rejnik ali rejnica (v nadaljnjem besedilu: rejnik), ki mu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega ne more več izrabiti starševskega dopusta v skladu z 38. členom tega zakona in še ni  dopolnil osem let starosti, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.
(4) Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 15 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.
(4) (5) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ki je za istega otroka že izrabil pravico do starševskega dopusta kot rejnik, se prizna starševski dopust v obsegu iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve že izrabljenega starševskega dopusta.
(5) (6) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali rejnik obvesti delodajalca o izrabi starševskega dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo starševskega dopusta.
(6) (7) Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

(1) Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
(2) Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov.
(3) Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z enim ali več otrokom, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.
(1) Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
(2) Enostarševska družina je:
1. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali prejema družinsko pokojnino, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema;
2. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev in je upravičen do nadomestila preživnine po zakonu, ki ureja pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom v višini, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom nad zneskom nadomestila preživnine, kadar pristojni center za socialno delo na podlagi vloge in ustreznih dokazil upravičenca presodi, da gre za izjemno socialno situacijo, kjer materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine bistveno ogrožajo socialni položaj otroka.

(1) Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji.
(2) Pravico do dodatka ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.
(2) Pravico do dodatka za veliko družino ima tudi druga oseba, če ima z otroki skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji.
(3) Pravice do dodatka za veliko družino nima eden od staršev v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona ali druga oseba za otroka v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima eden od staršev ali druga oseba pravico do dodatka za veliko družino, če se v primerih 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena dokaže, da tudi v tem času starši materialno skrbijo za otroka in je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred priznanjem pravice vsaj 90 dni.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev v primerih iz 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona oziroma druga oseba v primeru iz 2. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona, če se dokaže, da tudi v tem času ustrezno materialno skrbi za otroka in da je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred priznanjem pravice, vsaj 90 dni.

(1) Pravico do dodatka za veliko družino določi center enkrat letno po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka ali državne štipendije. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Center o tem odloči pri obravnavi vloge ob povečanju števila otrok.
(2) Kdor ni prejemnik otroškega dodatka ali državne štipendije, mora ob prvem uveljavljanju v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok kasneje v tem letu poveča, mora vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo. Po prvem uveljavljanju center enkrat letno po uradni dolžnosti določi pravico do dodatka za veliko družino za tega upravičenca.

(1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika oziroma njegovega zakonitega zastopnika za njega in njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
(2) Ministrstvo in centri brezplačno pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke o posamezniku, družinskih članih in skupnem gospodinjstvu (osebno ime, datum rojstva, enotno matično številko občana, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče);
2. podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni oziroma visokošolski zavod (ime in priimek, ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje strokovne šole ali visokošolskega zavoda ter obdobje vključenosti, datum izpisa, datum dokončanja študijskega programa);
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja; podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času);
5. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - podatke o brezposelnih osebah, izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova; podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci);
6. FURS - podatke o dohodkih davčnih zavezancev ter podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost, podatke o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, podatke o vzdrževanih družinskih članih, in podatke o številkah transakcijskega računa oseb v tujini;
7. centrov za socialno delo - podatke o številki odločbe o pravici do prejemkov in subvencij iz javnih sredstev, izplačani rejnini, izplačanih prispevkih za rejnika, o številki in datumu izvršilnega naslova o pravici do preživnine, o višini preživnine, o številki in datumu odločbe o namestitvi otroka z namenom posvojitve;
8. izvajalcev socialno varstvene dejavnosti - podatke o vključitvi v socialno varstveni zavod;
9. delodajalci - podatke o bonitetah in druge podatke, potrebne za odločanje o pravicah po tem zakonu;
10. ministrstva, pristojnega za infrastrukturo – podatke o lastništvu vozila in o upravičencih, ki uveljavljajo oprostitev plačila letne dajatve oziroma 50-odstotno znižanja letne dajatve;
11. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatek o številki transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa.
(3) Podrobnejšo opredelitev in postopek pridobivanja podatkov iz 6. točke prejšnjega odstavka tega člena določi minister, ob soglasju ministra, pristojnega za finance.
(4) Ministrstvo lahko zbirke podatkov iz 106. člena tega zakona z uporabo EMŠO poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.