Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od naslednjih dejavnosti, določene s šifro Standardne klasifikacije dejavnosti:

01.110	01.460	10.610
01.120	01.470	10.620
01.130	01.490	10.710
01.140	01.500	10.720
01.150	01.610	10.730
01.160	01.620	10.810
01.190	01.630	10.820
01.210	01.640	10.830
01.220	03.110	10.840
01.230	03.120	10.850
01.240	03.210	10.860
01.250	03.220	10.890
01.260	10.110	10.910
01.270	10.120	10.920
01.280	10.130	11.010
01.290	10.200	11.020
01.300	10.310	11.030
01.410	10.320	11.040
01.420	10.390	11.050
01.430	10.410	11.060
01.440	10.420	11.070
01.450	10.510	12.000
	10.520	81.300

(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, v pogodbi o zaposlitvi ali v aktu o sistemizaciji. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.
(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:
– za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,
– za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,
– za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,
– za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,
– za dela VII., VIII. tarifnega razreda največ 6 mesecev.
(3) Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene mora biti dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.
(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, v pogodbi o zaposlitvi ali v aktu o sistemizaciji. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.
(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:
– za dela I. do III. tarifnega razreda: največ 2 meseca,
– za dela IV. tarifnega razreda: največ 3 mesece,
– za dela V. tarifnega razreda: največ 4 mesece,
– za dela VI. do VIII. tarifnega razreda: največ 6 mesecev.
(3) Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene mora biti dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.
(4) Trajanje poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec lahko dogovorjeno poskusno delo med njegovim trajanjem predčasno skrajša, če oceni, da je delavec delo že uspešno opravil, kar se uredi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi.

(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja priznavajo delavcem pravico, da v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela niso dolžni biti delodajalcu na razpolago (pravica do odklopa). Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela skuša stopiti v stik z delavcem v primerih, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces ali bi lahko delodajalcu nastala premoženjska škoda.
(2) Delodajalci delavcem zagotavljajo pravico do odklopa z ustreznimi ukrepi, kot so na primer:
– ozaveščanje delavcev o pravici do odklopa;
– spodbujanje kulture, ki ceni ter spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem;
– spodbujanje delavcev k uporabi elektronske pošte in podobnih oblik komuniciranja v službene namene na način, ki v najmanjši meri posega v čas izrabe počitka delavca in v čas njegovih upravičenih odsotnosti z dela;
– obveznost delavcev, da pred nastopom odsotnosti (letni dopust, bolniška odsotnost in podobno), ob zaključku zadnjega delovnega dneva pred odsotnostjo oziroma takoj, ko je to mogoče, aktivirajo samodejni odgovor na elektronski pošti o svoji odsotnosti z obvestilom, da se bodo na prejeto e-pošto odzvali ob vrnitvi, ter z navedbo alternativnega kontakta za nujne primere.
(3) Delavec, ki se v času uresničevanja pravice do odklopa ne odzove na prejeto pošto, klice in druge pozive delodajalca, ne sme trpeti škodljivih posledic s strani delodajalca.
(4) Pri posameznem delodajalcu se s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom delodajalca lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa, pri čemer se mora upoštevati posebnosti in zahteve dejavnosti podjetja.
4. člen
V 46. členu KPKŽI se v drugem odstavku zadnja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– sindikalnemu zaupniku sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe v podjetju, da prejema za svoje delo 10 % dodatek, če zastopa manj kot 50 članov, in 20 % dodatek, če zastopa več kot 50 članov. Dodatek se izračuna iz najnižje osnovne plače za I. tarifni razred po tej kolektivni pogodbi.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Delodajalec reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu, podpisniku te kolektivne pogodbe, zagotovi možnost izvedbe predstavitvenega seminarja o njegovem delovanju za novo zaposlene delavce najmanj enkrat letno, med delovnim časom, po predhodnem dogovoru z delodajalcem in ob upoštevanju potreb delovnega procesa, v trajanju največ dveh ur.

Plača je sestavljena iz:
– osnovne plače,
– plačila za delovno uspešnost,
– plačila za poslovno uspešnost,
– dodatkov.
Plača je sestavljena iz:
– osnovne plače,
– dela plače za delovno uspešnost,
– plačila za poslovno uspešnost,
– dodatkov.

Plačilo za delovno uspešnost Del plače za delovno uspešnost predstavlja plačilo iz naslova stimulacije in iz naslova napredovanja.

(1) Delovna uspešnost iz naslova stimulacije je ocenjena pozitivno ali negativno.
(2) Merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije se opredelijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca in morajo biti delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(3) Delovna uspešnost iz naslova stimulacije je določena za posameznega delavca ali za skupino delavcev.

(1) Delavec zaradi pridobivanja dodatnih znanj, izkušenj ali delovne uspešnosti, na istem delovnem mestu napreduje.
(2) Merila in postopki za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca.
(3) Plačilo iz naslova napredovanja ni trajna pravica delavca.

(A) Dodatek za skupno delovno dobo
(1) Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na dan 30. 6. 2024, je upravičen do dodatka za vso skupno delovno dobo in sicer za vsako leto dopolnjene delovne dobe v naslednjih odstotkih od osnovne plače delavca:
– od 1. 7. 2024 do 31. 12. 2024 v odstotku do katerega je bil delavec upravičen za zadnje izpolnjeno leto delovne dobe pred 1. 7. 2024;
– od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2026 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,45 % osnovne plače delavca;
– od 1. 8. 2026 do 31. 7. 2027 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,38 % osnovne plače delavca;
– od 1. 8. 2027 do 31. 7. 2028 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,35 % osnovne plače delavca;
– od 1. 8. 2028 do 31. 7. 2029 za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe – 0,33 % osnovne plače delavca.
(2) Delavcu, ki v letu 2025 dopolni najmanj 58 let, se dodatek za skupno delovno dobo obračuna za vsako leto dopolnjene delovne dobe v odstotku do katerega je bil upravičen decembra 2024.
(B) Dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu
Delavec, ki se je pri delodajalcu na novo zaposlil od vključno 1. 7. 2024 dalje, je za vsako leto dopolnjene delovne dobe pri tem delodajalcu upravičen do dodatka za delovno dobo v naslednjih odstotkih:
– od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2026 – 0,45 %;
– od 1. 8. 2026 do 31. 7. 2027 – 0,38 %;
– od 1. 8. 2027 do 31. 7. 2028 – 0,35 %;
– od 1. 8. 2028 do 31. 7. 2029 – 0,33 %.
Delavec je upravičen do dodatka za skupno delovno dobo ali dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu pod pogoji, določenimi v tem členu.
(A) Dodatek za skupno delovno dobo
(1) Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na dan 30. 6. 2024, je upravičen do dodatka za vso skupno delovno dobo in sicer za vsako leto dopolnjene delovne dobe v naslednjih odstotkih od osnovne plače delavca:
– od 1. 1. 2025 do 31. 7.2026: 0,45 %;
– od 1. 8. 2026 do 31. 12.2027: 0,38 %;
– od 1. 1. 2028 do 31. 12.2028: 0,35 %;
– od 1. 1. 2029 dalje: 0,33 %.
(2) Delavcu, ki v letu 2025 dopolni najmanj 58 let, se dodatek za skupno delovno dobo obračuna za vsako leto dopolnjene delovne dobe v odstotku do katerega je bil upravičen decembra 2024.
(B) Dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu
Delavec, ki se je pri delodajalcu na novo zaposlil od vključno 1. 7. 2024 dalje, je za vsako leto dopolnjene delovne dobe pri tem delodajalcu upravičen do dodatka za delovno dobo v naslednjih odstotkih:
– od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2026: 0,45 %;
– od 1. 8. 2026 do 31. 12. 2027: 0,38 %;
– od 1. 1. 2028 do 31. 12. 2028 0,35 %;
– od 1. 1. 2029 dalje: 0,33 %.

(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca ali urno postavko,
– plačilo za delovno uspešnost del plače za delovno uspešnost delavca iz naslova stimulacije,
– plačilo za delovno uspešnost del plače za delovno uspešnost delavca iz naslova napredovanja,
– plačilo za poslovno uspešnost,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– znesek prispevkov za socialno varnost,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto plačo,
– neto izplačilo.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Vsak delavec ali od delavca pisno pooblaščeni sindikalni zaupnik ima pravico do obrazložitve svoje obračunane plače.

(1) Delodajalec organizira in zagotavlja delovna mesta na prostem tako, da so delavcem zagotovljeni varnost, zdravje in ustrezna zaščita pred neugodnimi vremenskimi vplivi, v skladu z veljavno zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu ter na podlagi ocene tveganja.
(2) Delodajalec zagotavlja, da so delavci seznanjeni s tveganji pri delu na prostem in z ukrepi za njihovo obvladovanje ter jih ustrezno usposablja za varno delo v takih pogojih.