Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 97/04 - uradno prečiščeno besedilo in 114/04; v nadaljnjem besedilu: ZDDV).

 (1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za dobavo blaga v smislu ZDDV.
(2) Če proizvajalec iz prvega odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil dobavo materiala proizvajalcu.

Pri statusnem preoblikovanju družbe z združitvijo (pripojitev ali spojitev), delitvijo ter s spremembo pravnoorganizacijske oblike, ki se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, se za prenos blaga in pravic na univerzalnega pravnega naslednika prenosnika šteje, da promet ni bil opravljen.

(1) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega ni imel pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) se šteje, da promet ni bil opravljen.
(2) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega je imel pravico do odbitka vstopnega DDV se šteje, da promet ni bil opravljen, če se stvarni vložek uporablja za opravljanje dejavnosti, od katere se obračunava in plačuje DDV.
(3) Če se stvarni vložek iz drugega odstavka tega člena uporablja za druge namene, kot za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka vstopnega DDV, je potrebno plačati DDV v skladu z določbami ZDDV, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se v skladu z ZDDV štejejo za obdavčljiv promet blaga in storitev.
(2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na prodajo celote sredstev stečajne mase stečajnega dolžnika.

(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.
(2) DDV na dokumentu o prodaji blaga v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe.

 (1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.
(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se takšna uporaba šteje za obdavčljiv promet.
(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se šteje, da je opravljen promet blaga s strani zastavitelja zastavnemu upniku.

 (1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem: - dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
- zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti in stroški opomina;
- pogodbene kazni;
- povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil
nikakršnega blaga oziroma ni prejel nikakršne storitve.
(3) Če se pogodba izpolni deloma, je predmet DDV ta, delna izpolnitev.

1) Šteje se, da dobava ni bila opravljena, če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve in stranki druga drugi vrneta vse, kar sta do prekinitve pogodbe prejeli v zvezi z njenim izvrševanjem.
(2) Če dobavitelj zamenja eno blago z drugim enakovrednim blagom se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljiv promet.
(3) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete in tehničnih karakteristik, ta dobava ne šteje za obdavčljiv promet.
Če da dobavitelj iz drugega ali tretjega odstavka tega člena v zamenjavo drugo blago, manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.

 (1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz 13. člena ZDDV opravlja drug davčni zavezanec.
(2) Če oseba iz tretjega odstavka 13. člena ZDDV, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.
(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.
(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26. člena ZDDV in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 26. člena ZDDV, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.

Kot darilo manjše vrednosti po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZDDV se šteje izročitev blaga manjše vrednosti, v zvezi s katero ne nastane obveznost protidobave oziroma protistoritve prejemnika blaga.

(1) Predmet DDV v smislu ZDDV je tudi promet neskupnostnega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. oziroma 3.a člena ZDDV.
(2) Če je za promet z neskupnostnim blagom v skladu z ZDDV predpisana oprostitev plačila DDV, se ta oprostitev nanaša tako na dobavo neskupnostnega blaga v Sloveniji kot tudi na pridobitev neskupnostnega blaga znotraj Skupnosti v smislu 3.a člena ZDDV.

(1) Obveznost za obračun in plačilo DDV od trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko 3.a člena ZDDV, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane tudi če vrednost teh izdelkov, ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV.
(2) Če trošarinske izdelke pridobiva davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je takšna pridobitev predmet DDV v skladu s 1. točko 3.a člena ZDDV.

 (1) Če davčni zavezanec prenese blago iz svojega podjetja v drugo državo članico z namenom vzpostaviti zalogo blaga pri kupcu, se takšen prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu s 7.a členom ZDDV takrat, ko se takšna transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti.
(2) Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi članici, prenese blago iz svojega podjetja v drugi državi članici kupcu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu, se takšna transakcija obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti takrat, ko kupec izvzame blago iz zaloge.
(3) Izraz >zaloge blaga pri kupcu< pomeni zaloge blaga, ki so v lasti prodajalca in skladiščene v skladišču kupca (lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenutka, ko je dano v skladišče do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge.
(4) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih je vzpostavil pri svojem kupcu, še posebej pa:
1. državo članico, kamor je odposlal blago in v kateri je vzpostavil zalogo blaga; 2. identifikacijsko številko za DDV kupca, pri katerem je vzpostavil zalogo blaga, in ki mu jo je izdala država članica, v kateri je vzpostavil zalogo blaga;
3. datum odpošiljanja blaga v drugo državo članico;
4. datum, ko kupec prejme blago v svoje skladišče;
5. skupno vrednost blaga v zalogi v tolarjih;
6. opis blaga v zalogi;
7. količino blaga v zalogi in
8. datum, ko kupec izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena dobava skladiščenega blaga.
(5) Kupec blaga iz drugega odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih ima v svojem skladišču, še posebej pa:
1. državo članico, iz katere je bilo blago odposlano;
2. identifikacijsko številko za DDV dobavitelja blaga, ki mu jo je izdala država
članica, iz katere je bilo blago odposlano;
3. datum odpošiljanja blaga iz druge države članice;
4. datum, ko prejme blago v svoje skladišče;
5. skupno vrednost blaga v zalogi v tolarjih;
6. opis blaga v zalogi;
7. količino blaga v zalogi in
8. datum, ko izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena pridobitev skladiščenega blaga.

(1) Oseba iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV, ki pridobiva blago znotraj Skupnosti, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov v tolarski protivrednosti, obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Oseba iz tega odstavka mora obračunati DDV že od pridobitve, s katero v tekočem koledarskem letu preseže znesek 10.000 evrov v tolarski protivrednosti.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu ne preseže 10.000 evrov v tolarski protivrednosti, se lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s četrtim odstavkom 11. a člena ZDDV.

(1) DDV se ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici in je od dobave rabljenega prevoznega sredstva obračunal DDV od dosežene razlike v ceni po posebni ureditvi za rabljeno blago.
(2) DDV se ne obračunava in ne plačuje tudi od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec fizična oseba, mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pri nabavi prevoznega sredstva, ki ga dobavijo v Slovenijo, niso imeli pravice do odbitka vstopnega DDV v svoji državi.
(3) DDV se obračunava in plačuje od rabljenega prevoznega sredstva, ki ga pridobi oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji od prodajalca, ki je identificiran za namene DDV v svoji državi članici in je rabljeno prevozno sredstvo dobavil pod pogoji, ki so enaki pogojem iz 1.točke 31.a člena ZDDV. Oseba, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo izkaže DDV v obračunu DDV.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka prijavi pridobitev rabljenega prevoznega sredstva na obrazcu DDV-RPS, ki je priloga XXVI pravilnika in je njegov sestavni del. Brez predložitve obrazca DDV-RPS, ki ga potrdi pristojni davčni organ, se rabljenega prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice ne sme registrirati. Oseba, identificirana za namene DDV, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, ne predloži obrazca DDV-RPS.
(5) Rabljeno prevozno sredstvo po tem členu je prevozno sredstvo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- kopensko motorno vozilo je bilo dobavljeno po poteku šestih mesecev od datuma prve uporabe, plovilo in zrakoplov pa po poteku treh mesecev od datuma prve uporabe in
- s kopenskim motornim vozilom je prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovilom preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.

(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve prevoznega sredstva iz petega odstavka 11.a člena ZDDV, če se v skladu s šestim odstavkom 11.a člena ZDDV, šteje za novo prevozno sredstvo.
(2) Plačnik DDV je katerakoli oseba, ki pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, ne glede na to ali je identificirana za namene DDV ali ne.
(3) Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P1, ki je v prilogi I tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV odmeri davčni organ. Brez dokazila o plačilu DDV se prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.
(4) Oseba, ki je identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P2, ki je v prilogi II tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV izkaže v obračunu DDV. Brez predložitve obrazca DDV-NPS-P2, ki ga potrdi pristojni davčni organ, se prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.
(5) Obrazca DDV-NPS-P1 in DDV-NPS-P2 se izpolnita v treh izvodih (za pridobitelja, davčni organ in registracijski organ).
(6) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi novo prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, obračuna DDV v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.

(1) Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV prvič dana v uporabo takrat, ko:
- se je vozilo prvič registriralo za cestno uporabo v eni od držav članic, ali
- je bilo vozilo dano na razpolago kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico, ali
- je proizvajalec ali njegov koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo le-tega, če je bilo vozilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico, ali
- ko je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.
(2) Šteje se, da so bila plovila iz druge alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV in zrakoplovi iz tretje alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV prvič dana v uporabo takrat, ko:
- je proizvajalec dobavil plovilo ali zrakoplov prvemu kupcu oziroma lastniku, ali
- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič dano na uporabo kupcu oziroma lastniku, ali
- je proizvajalec ali njegov koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo le-tega, ali
- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič registrirano za uporabo v eni od držav članic, ali
- je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.

(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico katerikoli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec DDV-NPS-D1, ki je v prilogi III tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(2) Obrazec DDV-NPS-D1 izpolni tudi davčni zavezanec iz 13.a člena ZDDV, če dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz 2. točke 31.a člena ZDDV.
(3) Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-NPS-D1 davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 8 dneh od dneva opravljene dobave. Obrazec DDV-NPS-D1 se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja, dobavitelja in davčni organ), v štirih izvodih pa se izpolni le, če se obrazec potrebuje za registracijski organ.
(4) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico osebi, ki je identificirana za namene DDV, vrednost dobave izkaže v obračunu DDV.
(5) Davčni organ vodi evidenco dobav novih prevoznih sredstev iz tretjega odstavka tega člena za namene izmenjave podatkov o dobavah novih prevoznih sredstev med državami članicami.

Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec - dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Skupnosti davčnemu zavezancu - pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu - prejemniku blaga v tretjo državo članico. Pridobitelj blaga, na osnovi prejetega računa za tristransko pridobitev blaga znotraj Skupnosti, izda račun prejemniku blaga za tristransko dobavo blaga znotraj Skupnosti.

 (1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 13. člena ZDDV, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.
(2) Davčni zavezanec opravlja dejavnost neodvisno (samostojno), če jo opravlja za svoj račun in na svojo odgovornost. Neodvisno opravljanje dejavnosti v nobenem primeru ne vključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.
(3) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.
(4) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.

 (1) Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, obračunava in plačuje DDV podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.
(2) Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se identificira za namene DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.
(3) Tuji osebi se ni potrebno identificirati za namene DDV, če na ozemlju Slovenije ne bo opravila obdavčenega prometa, od katerega bi morala v skladu z ZDDV obračunati DDV.

 (1) Tuja oseba iz drugega odstavka 27. člena tega pravilnika lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:
- opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV;
- ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji ter
- je identificirana za namene DDV v skladu z 59. členom ZDDV.
(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.
(3) Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka vstopnega DDV, itd.).
(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.
(5) Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:
- svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo identifikacijsko številko za DDV;
- datum izdaje dokumenta;
- ime in sedež oziroma stalno prebivališče tuje osebe ter identifikacijsko številko za DDV tuje osebe, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike Slovenije;
- zaporedno številko, pod katero je dokument vpisan v knjigo izdanih računov, ki jo vodi v imenu tuje osebe;
- znesek DDV;
- vse druge podatke, ki so predpisani v 34. oziroma 35. členu ZDDV, če pa gre za tristranske dobave oziroma za dobavo novih prevoznih sredstev pa tudi podatke iz 94. in 98. člena tega pravilnika.
(6) Prvi izvod dokumenta in izvirnik računa iz petega odstavka tega člena, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, drug izvod dokumenta in kopijo računa, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.
(7) Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, ter za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.
(8) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.
(9) Ta člen se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV izključno prejemnik blaga ali storitev oziroma uvoznik.

 (1) Če se tuja oseba, ki opravi dobave blaga oziroma storitev, za katere je z zakonom določeno, da je kraj obdavčitve v Sloveniji, ne identificira za namene DDV v Sloveniji in ne imenuje davčnega zastopnika, je v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 12. člena ZDDV, plačnik DDV prejemnik blaga oziroma storitev.
(2) Plačnik DDV na podlagi drugega stavka drugega odstavka 12. člena ZDDV je tudi davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in tuja oseba, ki ne opravlja dejavnosti preko podružnice oziroma ne imenuje davčnega zastopnika.
(3) Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki jih opravi tuja oseba, je plačnik DDV v skladu z 2. točko prvega odstavka 12. člena ZDDV, davčni zavezanec, prejemnik teh storitev.
(4) Za storitve iz 18.a, 18.b, 18.c in 18.d člena ZDDV, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je plačnik DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 12. člena ZDDV oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji, ki predloži izvajalcu storitve svojo identifikacijsko številko za DDV, na podlagi katere se kraj obdavčitve prenese v Slovenijo.

 (1) Če je v skladu s carinskimi predpisi mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu tretjim odstavkom 12. člena ZDDV pri uvozu blaga dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.
(2) Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s carinskimi predpisi, je dolžna DDV pri uvozu blaga plačati oseba, ki je dejanski prejemnik blaga.

 (1) Če kraj odhoda ali prihoda pri zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu potnikov ni v Sloveniji se šteje, da je celotna prevožena pot opravljena izven Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.
(2) Če se cestni prevoz potnikov ne opravi le po Sloveniji, se DDV obračuna od dela prevoza, ki je opravljen po Sloveniji. Za namene določitve dela prevoza, ki je opravljen po Sloveniji, mora davčni zavezanec celotno plačilo za opravljeno prevozno storitev razdeliti sorazmerno prevoženi razdalji po Sloveniji in prevoženi razdalji v drugih državah, na ozemlju katerih je bila opravljena storitev prevoza potnikov.

 Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki se opravijo za naročnike s sedežem ali stalnim oziroma običajnim prebivališčem izven Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem znotraj Skupnosti, vendar ne v tisti državi članici, v kateri ima izvajalec storitev sedež, poslovno enoto ali stalno prebivališče, je kraj opravljanja storitev:
- kraj, kjer ima naročnik sedež ali poslovno enoto, kateri se storitve opravijo;
- kraj kjer ima naročnik stalno prebivališče oziroma, kjer običajno prebiva, če takega kraja ni.

(1) Elektronsko opravljene storitve iz 11. točke tretjega odstavka 17. člena ZDDV so
opravljene elektronsko, če so:
- opravljene preko svetovnega spleta ali drugega elektronskega omrežja,
- lastnosti teh storitev pretežno odvisne od informacijske tehnologije, uporabljene ob opravljanju storitev, oziroma opravljene pretežno avtomatično, z malo človekovega posredovanja in brez uporabe informacijske tehnologije ne bi bile mogoče.
(2) Za storitve, opravljene elektronsko, se štejejo:
- digitalni proizvodi, kot so programska oprema in njeno spreminjanje ter nadgradnja oziroma posodabljanje;
- storitve za podporo uporabe elektronskih omrežij kot je spletni naslov ali spletna stran, izdelana za podjetje ali končnega porabnika;
- storitve, ki se avtomatično generirajo iz računalnika na osnovi podatkov, ki jih vpiše naročnik ob uporabi svetovnega spleta ali drugega elektronskega omrežja;
- druge avtomatične storitve, odvisne od svetovnega spleta ali drugih elektronskih omrežij.
(3) Elektronske storitve iz drugega odstavka so zlasti:
- dopolnjevanje spletnih strani, spletno gostovanje, vzdrževanje programov in opreme na daljavo;
- dobave računalniških programov in njihova nadgradnja oziroma posodabljanje;
- dobave slik, besedil in podatkov, omogočanje dostopa do podatkovnih baz;
- dobave glasbe, filmov, iger, vključno z igrami na srečo ter oddajanje izključno po
svetovnem spletu političnih, kulturnih, umetniških, športnih, znanstvenih in zabavnih dogodkov;
- poučevanje na daljavo.
(4) Med elektronsko opravljene storitve se ne uvršča:
- komuniciranje med ponudnikom storitve in njegovim naročnikom po elektronski pošti;
- dostop do svetovnega spleta, ki se šteje za storitev telekomunikacij in se uvršča v 7. točko tretjega odstavka 17. člena ZDDV;
- oddajanje radijskih in televizijskih programov, razen če oddajanje poteka izključno po svetovnem spletu ali podobnem elektronskem omrežju.

Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek davčne obveznosti.

Če davčni zavezanec uporabi stvarni vložek, od katerega ni bil obračunan DDV na podlagi drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, za namene opravljanja dejavnosti, od katere se ne obračunava in plačuje DDV, nastane obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem začne uporabljati stvarni vložek za te namene.

Davčna obveznost v skladu s 15. členom tega pravilnika nastane na dan, ko je primanjkljaj ugotovljen.

Pri izročitvi blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.

 Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže, nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.