(1) Prevzem je položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag.
(2) Prevzemni prag v ciljni družbi (v nadaljnjem besedilu: prevzemni prag) je 25-odstotni delež 1/3 delež glasovalnih pravic v tej družbi.
(3) Pri ugotavljanju, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, se za vsako od njih ugotovi delež glasovalnih pravic v skladu z določbami prejšnjega člena, nato pa se njihovi deleži seštejejo.

(1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev:
1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema, partnerjema v registrirani istospolni skupnosti ali osebami, ki so v sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali na podlagi razdelitve premoženja ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske skupnosti;
2. na podlagi dedovanja;
3. pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z zamenjavo za vrednostne papirje pravne osebe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bil prevzem ciljne družbe;
4. zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi na osebe, ki so ali za katere se šteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernsko povezane družbe;
5. s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe, ali
6. s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi ali povečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe;
7. na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku.
(2) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, tudi ni dolžna dati prevzemne ponudbe:
1. če ga je dosegla zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic, izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala, ali
2. če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe.
(3) Oseba, ki je kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja dosegla prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je v postopku zaradi insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ni dolžna dati prevzemne ponudbe. Obveznost dati prevzemno ponudbo te osebe nastane ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe izven postopka zaradi insolventnosti.
(4) Agencija lahko opredeli podrobnejša merila glede pridobitve vrednostnih papirjev iz 3., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Za osebo, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem ali drugem odstavku tega člena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po tem zakonu ob prvi nadaljnji pridobitvi teh vrednostnih papirjev, razen če prevzemnega praga ne dosega več.
(6) Oseba, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem in drugem prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena, mora o tem obvestiti agencijo v roku treh delovnih dni od nastopa okoliščin iz prvega oziroma drugega prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen v primeru iz 7. točke prvega odstavka tega člena, ko mora agencijo obvestiti nemudoma, ko je obveščena o pridobitvi vrednostnih papirjev.

(1) Z globo od od 50.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če kot družba iz 4. člena tega zakona delnic nima izdanih v nematerializirani obliki (4.a člen);
– če agencije najpozneje četrti trgovalni dan po dnevu sklenitve ne obvestijo o vsakem poslu, na podlagi katerega je pridobil delniško nakupno opcijo in terjatev na izročitev vrednostnih papirjev iz terminske pogodbe (tretji odstavek 6. člena);
– če ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo moral (tretji odstavek 4., 12., 15., tretji in peti odstavek 22., tretji odstavek 22.a, 75. in 76. člen);
– če kot banka agencije ne obvesti o pridobitvi vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve (četrti odstavek 22.a člena);
– če hkrati s prevzemno ponudbo ne objavi ustreznega prospekta (28. člen);–
če da prevzemno ponudbo, ne da bi za to dobil dovoljenje agencije (prvi odstavek 32. člena);
– če pred objavo prevzemne ponudbe ne deponira denarnega zneska, ki je potreben za plačilo vseh vrednostnih papirjev, na poseben račun pri KDD ali če KDD ne izroči bančne garancije (36. člen);
– če odločbe, ki jo je prejel od agencije, ne objavi v skladu s četrtim odstavkom 56. člena tega zakona;– če ne odkloni naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, če ve ali bi morala vedeti, da bi bil zaradi izvršitve naročila lahko kršen ta zakon (62. člen);
– če je v roku, ki ga določi agencija, ne posreduje poročil in informacij, ali če ne dovoli pregleda poslovanja (drugi odstavek 70. člena).(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od 3.000 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.
(1) Z globo od 50.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če kot družba iz 4. člena tega zakona delnic nima izdanih v nematerializirani obliki (4.a člen);
– če agencije najpozneje četrti trgovalni dan po dnevu sklenitve ne obvestijo o vsakem poslu, na podlagi katerega je pridobil delniško nakupno opcijo in terjatev na izročitev vrednostnih papirjev iz terminske pogodbe (tretji odstavek 6. člena);
– če ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo moral (tretji odstavek 4., 12., 15., tretji in peti odstavek 22., tretji odstavek 22.a, 75. in 76. člen);
– če kot banka agencije ne obvesti o pridobitvi vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve (četrti odstavek 22.a člena);
– če hkrati s prevzemno ponudbo ne objavi ustreznega prospekta (28. člen);
– če da prevzemno ponudbo, ne da bi za to dobil dovoljenje agencije (prvi odstavek 32. člena);
– če pred objavo prevzemne ponudbe ne deponira denarnega zneska, ki je potreben za plačilo vseh vrednostnih papirjev, na poseben račun pri KDD ali če KDD ne izroči bančne garancije (36. člen);
– če odločbe, ki jo je prejel od agencije, ne objavi v skladu s četrtim odstavkom 56. člena tega zakona;– če ne odkloni naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, če ve ali bi morala vedeti, da bi bil zaradi izvršitve naročila lahko kršen ta zakon (62. člen);
– če v roku, ki ga določi agencija, ne posreduje poročil in informacij, ali če ne dovoli pregleda poslovanja (drugi odstavek 70. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od 3.000 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.