Dopolnilno zavarovanje predstavlja javni interes Republike Slovenije in se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja. Skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem dopolnilno zavarovanje predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu.
Javni interes Republike Slovenije na področju dopolnilnega zavarovanja se uresničuje tako, da:
1. zaradi varovanja interesov zavarovancev država s tem zakonom zagotavlja enako obravnavo zavarovancev ne glede na starost, spol in zdravstveno stanje;
2. so se zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, dolžne po določbah tega zakona vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja;
3. morajo zavarovalnice voditi prihodke in odhodke dopolnilnega zavarovanja ločeno od drugih tipov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in drugih zavarovalnih vrst ter v okviru izkaza poslovnega izida iz zdravstvenih zavarovanj izdelati ločen izkaz poslovnega izida dopolnilnega zavarovanja;
4. morajo zavarovalnice sredstva iz poslovanja dopolnilnega zavarovanja uporabiti le za izvajanje tega zavarovanja. V primeru pozitivnega izida iz dopolnilnega zavarovanja morajo polovico tega izida nameniti za izvajanje dopolnilnega zavarovanja;
5. veljajo za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, posebni pogoji iz 62.č člena tega zakona;
6. povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja mora predhodno pisno potrditi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru dvoma v podatke imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, ki opravi naloge imenovanega pooblaščenega aktuarja po tem zakonu;
7. so izvajalci zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, dolžni poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami, ki izvajajo takšno zavarovanje, in jim zagotavljati praviloma v elektronski obliki vse podatke, potrebne za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, in sicer specificirane po zavarovancih in storitvah.
7. so zdravstveni in drugi zavodi, organizacije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebni zdravstveni delavci, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, dolžni poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami, ki izvajajo takšno zavarovanje in jim v elektronskem zapisu zagotavljati podatke, potrebne za delovanje dopolnilnega zavarovanja iz šestega in sedmega odstavka 79.b člena tega zakona. Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, morajo voditi računovodske evidence o stroških zdravstvenih storitev, zdravilih in medicinskih pripomočkih v kriptiranem zapisu za vsakega zavarovanca.

Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, so vključene v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja, s katero se med njimi izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol. Stroški zdravstvenih storitev vključujejo zneske obračunskih škod iz naslova kritja dopolnilnega zavarovanja ter zneske obračunanih nadomestil za zagotavljanje podatkov iz 7. točke drugega odstavka 62. člena tega zakona. Višino teh nadomestil dogovorijo zavarovalnice z izvajalci zdravstvenih storitev v obliki odstotka od zneskov kosmatih obračunanih škod, znaša pa lahko največ 0,75 odstotka.
Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, so vključene v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja, s katero se med njimi izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol. Stroški zdravstvenih storitev vključujejo zneske obračunskih škod iz naslova kritja dopolnilnega zavarovanja ter zneske obračunanih nadomestil za zagotavljanje podatkov iz 7. točke drugega odstavka 62. člena tega zakona. Višino teh nadomestil dogovorijo zavarovalnice z zdravstvenimi in drugimi zavodi, z organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, v obliki odstotka od zneskov kosmatih obračunanih škod. Če je mesečni znesek obračunanih škod iz naslova kritja dopolnilnega zavarovanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev do 25.000,00 EUR, 1 odstotek, nad tem zneskom pa 0,75 odstotka.
Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, morajo voditi računovodske evidence o stroških zdravstvenih storitev za vsakega zavarovanca. Izvajalci zdravstvenih storitev so dolžni zavarovalnicam posredovati vse potrebne podatke.
Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, so udeležene pri izračunih zneskov za izravnavo in v izravnavi razlik. V izračune zneskov za izravnavo in v izravnavo razlik se niso dolžne vključiti zavarovalnice, ki začnejo izvajati dopolnilno zavarovanje, za dobo prvih dvanajst mesecev poslovanja na področju dopolnilnih zavarovanj.

Zbirke podatkov na področju zdravstvenega zavarovanja so:
– evidenca o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– evidenca o zavezancih za prispevek,
– evidenca o izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
O zavarovanih osebah se v evidencah vodijo naslednji podatki:
– osebno ime,
– identifikacijska številka (ZZZS številka),
– številka kartice zdravstvenega zavarovanja,
– EMŠO,
– stalno oziroma začasno prebivališče,
– datum smrti,
– državljanstvo,
– poklic, ki ga opravlja,
– številka delovnega dovoljenja in datum poteka veljave delovnega dovoljenja,
– podatki o zavarovanju,
– IP številka,
– kategorija invalidnosti (I, II, III),
– podatki o družinskem članu (osebno ime, EMŠO, naslov, zavarovanje družinskega člana, sorodstveni odnos do nosilca zavarovanja, datum veljave potrdila o šolanju),
– podatki o osebnem zdravniku zavarovane osebe,
– podatki o obravnavi pred imenovanim zdravnikom zavoda oziroma zdravstveno komisijo,
– podatki o zdravstvenih storitvah,
– podatki o poškodbah po tretji osebi,
– podatki o denarnih dajatvah,
– podatki o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih,
– podatki o izdanih zdravilih na recept.
O zavezancih za prispevek se v evidencah vodijo naslednji podatki:
– identifikacijska številka (ZZZS številka),
– davčna številka,
– registrska številka zavoda,
– firma oziroma ime,
– sedež oziroma naslov,
– šifra dejavnosti,
– datum začetka – konca dejavnosti,
– matična številka iz registra poslovnih subjektov,
– datum vpisa v sodni register,
– podatki o zasebnem zavezancu (osebno ime, EMŠO),
– številka poslovnega računa oziroma drugega računa, preko katerega posluje,
– datum začetka in datum prenehanja zavezanosti za plačilo prispevka,
– datum in vzrok spremembe,
– število zaposlenih,
– vrsta registra in vrsta zavezanosti,
– podatki o prispevku,
– podatki o poškodbah pri delu in poklicnih bolezni.
O izvajalcih zdravstvene dejavnosti se v evidencah vodijo naslednji podatki:
– identifikacijska številka (ZZZS številka),
– davčna številka,
– šifra izvajalca,
– naziv izvajalca (polni in skrajšani),
– naslov izvajalca,
– tip izvajalca,
– oznaka pravnega statusa (javni, zasebni),
– šifra in naziv zdravstvene dejavnosti,
– datum začetka oziroma prenehanja poslovanja,
– številka poslovnega računa,
– podatki o pogodbi, sklenjeni z izvajalcem,
– imetnik profesionalne kartice,
– seznam zdravnikov pri izvajalcu,
– za zasebne izvajalce še osebno ime ter EMŠO in podatki o koncesiji,
– matična številka iz Poslovnega registra Slovenije.
     Zavod je dolžan na zahtevo občin in drugih zavezancev za prispevek posredovati podatke iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja.
    Podatki iz 7. točke drugega odstavka 62. člena tega zakona, ki jih zdravstveni in drugi zavodi, organizacije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebni zdravstveni delavci, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe posredujejo zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje najmanj enkrat mesečno in so sestavni del računa za opravljene storitve, izdana zdravila in medicinske pripomočke so naslednji:
    – številka kartice zdravstvenega zavarovanja zavarovanca,
    – datum rojstva zavarovanca,
    – spol zavarovanca,
    – številka police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovanca,
    – šifra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za posamezno storitev, zdravilo oziroma medicinski pripomoček,
    – naziv storitve, zdravila oziroma medicinskega pripomočka,
    – količina storitve, zdravila oziroma medicinskega pripomočka,
    – vrednost na enoto (celotna cena storitve, zdravila ali medicinskega pripomočka z davkom na dodano vrednost),
    – skupna vrednost ((količina) x (vrednost na enoto)),
    – vrednost doplačila ((skupna vrednost) x (odstotek doplačila z davkom na dodano vrednost)),
    – davčna stopnja (izražena v odstotku, npr. 8,5%),
    – znesek davka (znesek davka, vključenega v vrednost doplačila),
    – datum začetka opravljanja storitve oziroma izdaje zdravila ali medicinskega pripomočka,
    – oznaka številke zahtevka za plačilo, v katerem je vključen individualni račun.
    Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka morajo izvajalci zdravstvenih storitev glede na dejavnost, ki jo opravljajo in glede na raven opravljanja dejavnosti, zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, posredovati še podatke iz naslednjih skupin podatkov:
    – tip zavarovane osebe (osnovna zdravstvena dejavnost),
    – število količnikov oziroma točk (osnovna zdravstvena dejavnost, specialistično ambulantna dejavnost),
    – število dodatnih količnikov oziroma točk (osnovna zdravstvena dejavnost, specialistično ambulantna dejavnost),
    – razlog obravnave (specialistično ambulantna, bolnišnična in zdraviliška dejavnost),
    – šifra dejavnosti dopolnilnega zavarovanja (specialistično ambulantna, bolnišnična in zdraviliška dejavnost),
    – šifra dodatne dejavnosti dopolnilnega zavarovanja (specialistično ambulantna, bolnišnična in zdraviliška dejavnost),
    – datum zaključka opravljanja storitve (bolnišnična in zdraviliška dejavnost),
    – kopijo obrazca »Nalog za prevoz« za nenujne reševalne prevoze (dejavnost reševalnih prevozov – izjemoma se ta podatek lahko posreduje v papirnati in ne v elektronski obliki).
    Podatki v elektronski obliki zapisa morajo biti kriptirani, prek telekomunikacijskih omrežij pa se prenašajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Elektronsko obliko zapisa podatkov iz šestega in sedmega odstavka tega člena se natančneje določi s predpisom, ki ga izda minister, pristojen za zdravje. Podatke iz šestega in sedmega odstavka tega člena, pridobljene na podlagi 7. točke drugega odstavka 62. člena tega zakona, smejo zavarovalnice uporabljati le za namen izvajanja dopolnilnega zavarovanja.
Natančnejša opredelitev vsebine zbirk podatkov se opredeli s posebnim zakonom iz drugega odstavka 76. člena tega zakona.