33. člen
Pravica do denarnega nadomestila miruje v času:
– služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe,
– pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev,
– sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od dvanajst mesecev,
– vključitve v izobraževalni program v skladu s 53.b členom tega zakona,
– prejemanja starševskega nadomestila,
– nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov v času, ko na podlagi tretjega odstavka 17.b člena tega zakona prejema nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– vključitve v program javnih del,
– ko ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen, če mednarodni akt ne določa drugače,
– opravljanja nalog družinskega pomočnika za obdobje, krajše od 12 mesecev, če prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po zakonu, ki ureja socialno varstvo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
– vključitve v program usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.
Zavarovanec, ki se v primerih iz prejšnjega odstavka v osmih dneh po prenehanju razloga za mirovanje prijavi na zavodu, ima pravico do denarnega nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila, sicer ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Pravica do denarnega nadomestila miruje tudi:
– poslovodnim osebam, ki so zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejele oziroma so upravičene do izplačila odškodnine ali odpravnine, toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine oziroma odpravnine so prejele oziroma so po pogodbi do nje upravičene,
– osebam, ki so po prenehanju delovnega razmerja skladno z delovno zakonodajo upravičene do nadomestila za spoštovanje prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, do poteka časa, v katerem prejemajo nadomestilo zaradi spoštovanja prepovedi konkurenčne dejavnosti,
– osebam, ki so zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejele odpravnino, ki presega višino, določeno s predpisi o delovnih razmerjih, toliko mesecev, kolikor njihovih osnovnih mesečnih plač je z odpravnino presežena zakonsko predpisana višina,
– osebam, ki so se z delodajalcem dogovorile za odškodnino namesto odpovednega roka, toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine so prejele.
Zavarovanci iz tretjega odstavka tega člena uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila v skladu z 31. členom tega zakona, denarno nadomestilo pa se začne izplačevati naslednji dan po preteku obdobja, v katerem zavarovancu pravica miruje.
OPOMBA:Na osnovi Odločbe Ustavnega sodišča, ki je bila objavljena v Uradnem listu 51/2010 dne 28.06.2010, se druga in tretja alineja tretjega odstvka 33. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti razveljavita.
– služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe,
– pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev,
– sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od dvanajst mesecev,
– vključitve v izobraževalni program v skladu s 53.b členom tega zakona,
– prejemanja starševskega nadomestila,
– nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov v času, ko na podlagi tretjega odstavka 17.b člena tega zakona prejema nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– vključitve v program javnih del,
– ko ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen, če mednarodni akt ne določa drugače,
– opravljanja nalog družinskega pomočnika za obdobje, krajše od 12 mesecev, če prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po zakonu, ki ureja socialno varstvo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
– vključitve v program usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.
Zavarovanec, ki se v primerih iz prejšnjega odstavka v osmih dneh po prenehanju razloga za mirovanje prijavi na zavodu, ima pravico do denarnega nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila, sicer ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Pravica do denarnega nadomestila miruje tudi:
– poslovodnim osebam, ki so zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejele oziroma so upravičene do izplačila odškodnine ali odpravnine, toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine oziroma odpravnine so prejele oziroma so po pogodbi do nje upravičene,
– osebam, ki so po prenehanju delovnega razmerja skladno z delovno zakonodajo upravičene do nadomestila za spoštovanje prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, do poteka časa, v katerem prejemajo nadomestilo zaradi spoštovanja prepovedi konkurenčne dejavnosti,
– osebam, ki so zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejele odpravnino, ki presega višino, določeno s predpisi o delovnih razmerjih, toliko mesecev, kolikor njihovih osnovnih mesečnih plač je z odpravnino presežena zakonsko predpisana višina,
– osebam, ki so se z delodajalcem dogovorile za odškodnino namesto odpovednega roka, toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine so prejele.
Zavarovanci iz tretjega odstavka tega člena uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila v skladu z 31. členom tega zakona, denarno nadomestilo pa se začne izplačevati naslednji dan po preteku obdobja, v katerem zavarovancu pravica miruje.
OPOMBA:Na osnovi Odločbe Ustavnega sodišča, ki je bila objavljena v Uradnem listu 51/2010 dne 28.06.2010, se druga in tretja alineja tretjega odstvka 33. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti razveljavita.
