S tem zakonom se urejajo zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, upravljanje sistema ter način izvajanja strokovnih nalog na tem področju.

Zaposlovanje po tem zakonu obsega posredovanje zaposlitev, posredovanje dela, ukrepe za pospeševanje zaposlovanja in odpiranje novih ter ohranjevanje produktivnih delovnih mest ter vse tiste dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, poklicni in strokovni razvoj ter uporabo delovnih sposobnosti posameznikov.

Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.

Kot dejavnost zaposlovanja se šteje tudi štipendiranje po tem zakonu.

Dejavnosti iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so dejavnosti v javnem interesu in se opravljajo kot javna služba.

Podjetja, zavodi, državni organi, banke in druge finančne organizacije, zavarovalne organizacije, zadruge ter druge pravne osebe (v nadaljnem besedilu: organizacije), delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost in druge osebe (v nadaljnem besedilu: delodajalci), družbenopolitična skupnost in delavci, zagotavljajo sredstva za dejavnost zaposlovanja in zagotavljanje pravic iz prejšnjega člena na način, ki ga določa zakon.

Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejema politiko zaposlovanja in program za njeno izvajanje ter določa potreben obseg sredstev.

Strokovne naloge, ki se nanašajo na zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Zavod in centri za socialno delo morajo medsebojno sodelovati pri vključevanju brezposelnih oseb v aktivnosti in ukrepe aktivne politike zaposlovanja in sodelovati s pristojnim davčnim organom in drugimi državnimi organi ter izmenjavati osebne in druge podatke, ki jih vodijo v svojih zbirkah podatkov in so potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti brezposelnih oseb po tem zakonu. Zavod in centri za socialno delo lahko oblikujejo enotno bazo podatkov za uresničevanje pravic po tem zakonu in po predpisih o socialnem varstvu.

Davčna uprava posreduje zavodu na podlagi pisne zahteve tiste podatke o posameznem davčnem zavezancu, za katere ta zakon določa, da so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Posredovani podatki se lahko obdelujejo le za namene opravljanja nalog po tem zakonu. Davčna uprava mora za te namene zavodu omogočiti tudi neposredni varovan in nadzorovan elektronski dostop do podatkov iz njenih evidenc. V zahtevi zavoda morata biti, poleg podatkov posameznega davčnega zavezanca, navedena tudi pravna podlaga in namen obdelave osebnih podatkov, enako stopnjo varstva mora omogočati tudi ureditev neposrednega elektronskega dostopa.

Vrsto in način izmenjave podatkov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za delo. Vrsto in način izmenjave podatkov, ki jih vodijo in zbirajo davčni organi, določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

V okviru programa iz 50. člena tega zakona ima brezposelna oseba pravico vključiti se v programe aktivne politike zaposlovanja zaradi povečanja zaposlitvenih zmožnosti.

Podlaga za vključitev brezposelne osebe v program aktivne politike zaposlovanja je zaposlitveni načrt, ki ga pripravi zavod ali druga pooblaščena organizacija najpozneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti. Vsebino zaposlitvenega načrta natančneje opredeli minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.

Delodajalci morajo omogočiti prisotnost predstavnikov zavoda ali druge pooblaščene organizacije v postopku izbire brezposelnih oseb za prosta delovna mesta.

Državljani držav članic Evropske unije so v pravicah in dolžnostih, določenih s tem zakonom, izenačeni s slovenskimi državljani.

Posredovanje zaposlitve po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da brezposelna ali druga oseba sklene delovno razmerje.

Posredovanje dela po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.

Zaposlitve in delo, tudi začasno in občasno delo, osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona posreduje zavod.

Zavod brezposelnim osebam, ki so upravičene do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, posreduje vsako zaposlitev, primerno delo po podjemni pogodbi oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela in primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur mesečno in ga organizira zavod ali v dogovoru z zavodom nepridobitna nevladna organizacija ter nepridobitni delodajalec s področja socialnega varstva, zdravstva, predšolske vzgoje, vzgoje, izobraževanja in kulture. Za nepridobitnega delodajalca po tem zakonu se štejejo delodajalci iz naštetih področij, ki imajo v ustanovitvenem aktu določen nepridobitni značaj oziroma ki vračajo vse dohodke v osnovno dejavnost in ne delijo dobička.

Zaposlitev in delo iz prejšnjega odstavka lahko zavod posreduje tudi brezposelnim osebam, ki niso upravičenci do denarne socialne pomoči.

Ministrstvo, pristojno za delo, lahko s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja dela, ki vključuje tudi posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, posredovanja zaposlitve, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Organizacija oziroma delodajalec lahko zagotavlja delo delavcev drugemu delodajalcu, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje in se pred začetkom opravljanja dejavnosti vpiše v register agencij za zagotavljanje dela, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.

Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona, obračunavajo 12% koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam. Zavod obračunava 12% od izplačanih prejemkov na enak način kot obračunavajo 12% koncesijsko dajatev organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona. Od obračunanega zneska odvede zavod za namen iz osmega odstavka tega člena enak odstotek, kot ga določa isti odstavek. Ostali del obračunanega zneska zavod odvede v javni sklad.

Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom morajo v javni sklad namenjati 25% fakturiranih sredstev iz koncesijske dajatve, določene v prejšnjem odstavku.

37,5% fakturiranih sredstev iz koncesijske dajatve, določene v šestem odstavku tega člena, se nameni za delovanje študentske organizacije univerze, samostojnega visokošolskega zavoda, lokalne skupnosti oziroma interesnih oblik povezovanja dijakov in študentov in se lahko porabijo za izvajanje programov interesnih in obštudijskih dejavnosti v kulturi, izobraževanju, športu, tehnični kulturi, mednarodnem sodelovanju, izpopolnjevanju študentov v tujini, raziskovalni dejavnosti in socialno-ekonomskem položaju dijakov in študentov.

Javni sklad iz sedmega odstavka tega člena sredstva iz koncesijskih dajatev nameni za financiranje štipendij.

Organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, se priznajo stroški v višini 37,5% fakturiranega prihodka iz koncesijske dajatve, določene v šestem odstavku tega člena. Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom določi način obračuna stroškov, ki se priznajo organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, kadrovske, prostorske, organizacijske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega in petega odstavka tega člena, način evidentiranja podatkov iz tretjega odstavka 6.b člena tega zakona, obvezne podatke na napotnici in posredovanje napotnic Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ter podrobnejšo vsebino koncesijske pogodbe.

Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom iz prejšnjega odstavka uredi tudi postopek za vpis in izbris iz registra agencij za zagotavljanje dela ter vsebino in način vodenja registra agencij za zagotavljanje dela.

129. člen  - ZUJF

(namen zakona in proračunski sklad)

(1) Ne glede na določbe sedmega in devetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) se z namenom zagotovitve zadostnega obsega sredstev za štipendije, ki se podeljujejo na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS), s tem zakonom ustanovi proračunski sklad ministrstva, pristojnega za delo (v nadaljnjem besedilu: proračunski sklad ministrstva).

(2) Viri financiranja proračunskega sklada ministrstva so:

• dajatev iz študentskega dela,
• drugi prihodki iz javnih sredstev in sredstev evropskih strukturnih skladov in
• donacije.

(3) Obresti od upravljanja s sredstvi proračunskega sklada ministrstva so prihodek proračunskega sklada ministrstva.

130. člen - ZUJF

(višina in delitev koncesijske dajatve)

(1) Ne glede na določbo šestega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), obračunavajo 23 odstotno koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam.

(2) Ne glede na določbe sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti:

1. organizacije iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2012 namenijo:

• 63 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,
• 17,4 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 19,6 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve;

2. organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. januarja 2013 namenijo:

• 67 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,
• 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.

(3) Če je znesek obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, namenjen za delovanje Študentske organizacije Slovenije, v posameznem letu nižji od 80 odstotkov zneska obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, katerega je Študentska organizacija Slovenije prejela v letu 2011, se razlika do tega deleža zagotovi iz sredstev proračunskega sklada ministrstva in se izplača Študentski organizaciji Slovenije v šestih enakih obrokih v obdobju od meseca marca do meseca avgusta naslednjega koledarskega leta.

131. člen - ZUJF

(zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva)

(1) Organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena nakazujejo v proračunski sklad ministrstva sredstva iz koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij.

(2) Osnova za obračun koncesijske dajatve iz prvega odstavka prejšnjega člena je fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom za pretekli mesec. Obračun sredstev iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena predložijo davčnemu organu, pristojnemu za obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost, 18. dne v mesecu, če je ta dan dela prost, pa prvi naslednji delovni dan. Obračunana sredstva iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena nakažejo v proračunski sklad ministrstva na dan predložitve obračuna.

132. člen - ZUJF

(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz koncesijske dajatve)

Zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve nadzira Davčna inšpekcija Republike Slovenije.

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati posredovanja zaposlitve in posredovanja dela v sodni register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni sklenil koncesijske pogodbe.

Organizacija oziroma delodajalec iz petega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni vpisan v register agencij za zagotavljanje dela.

Vpis dejavnosti posredovanja zaposlitve, posredovanja dela oziroma zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni register oziroma prijava začetka opravljanja te dejavnosti brez sklenjene koncesijske pogodbe oziroma brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela je ničen.

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe opravlja strokovne naloge posredovanja zaposlitve in posredovanja dela, ali na podlagi vpisa v register agencij za zagotavljanje dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, lahko opravlja dejavnost za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic Evropske unije in Evropske gospodarske skupnosti ter za osebe, ki niso državljani države Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti in so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno.

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente, lahko ta dela opravlja le za dijake, ki so že dopolnili 15 let, študente in za udeležence izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko opravljajo začasno in občasno delo le na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom. Če dijak ali študent preseže posebno osebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, in je določena v Zakonu o dohodnini, se prekine obračun koncesijske dajatve na podlagi napotnice, delodajalec pa je dolžan dijaka ali študenta pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Organizacija oziroma delodajalec, ki lahko posreduje zaposlitve in delo ali zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku na podlagi predpisov države članice Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti v tej državi članici, lahko opravlja to dejavnost tudi na območju Republike Slovenije, če pred začetkom opravljanja teh dejavnosti v Republiki Sloveniji ministrstvu, pristojnemu za delo, prijavi opravljanje teh dejavnosti in če izpolnjuje pogoje, ki jih v podzakonskem aktu iz enajstega odstavka 6. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za delo. V tem podzakonskem aktu se določita tudi način in vsebina prijave opravljanja dejavnosti iz tega odstavka.

Organizacija oziroma delodajalec, ki želi posredovati zaposlitve oziroma dela ali zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu, naslovi vlogo za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela na ministrstvo, pristojno za delo.

Ministrstvo, pristojno za delo, odloči o vlogi za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela z odločbo v upravnem postopku.

Ministrstvo, pristojno za delo, pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije upošteva število brezposelnih oseb pri območnih službah zavoda, potrebe delodajalcev po delu oziroma po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju vlagatelja.

Vlagatelj lahko začne posredovati zaposlitve ali dela s sklenitvijo koncesijske pogodbe, pravico do zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu pa pridobi z vpisom v register agencij za zagotavljanje dela.

Zoper odločbo o podelitvi koncesije oziroma o vpisu v register agencij za zagotavljanje dela ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

Ministrstvo, pristojno za delo, z vlagateljem, ki mu je bila koncesija podeljena z odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena, sklene koncesijsko pogodbo.

S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje, zlasti pa:

• vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
• začetek izvajanja koncesije,
• čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,
• višino priznanih stroškov v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona in višino odvedenih sredstev v skladu s petim in šestim odstavkom 6. člena tega zakona,
• dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,
• pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
• način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora, ki ga opravi koncedent,
• način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
• prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
• obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe,
• druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.

Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, kar pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.

Koncesijska pogodba se sklene največ za eno leto.

Koncesijska pogodba preneha veljati:

• po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,
• z odpovedjo ene od pogodbenih strank,
• z odvzemom koncesije,
• s prenehanjem koncesionarja oziroma z dnem uvedbe stečajnega ali likvidacijskega postopka.

Ministrstvo, pristojno za delo, lahko brez predhodnega obvestila odvzame koncesijo koncesionarju, če ugotovi, da:

• koncesionar opravlja dejavnost zunaj podeljene koncesije ali v nasprotju s koncesijsko pogodbo, ali je opravljal dejavnost pred sklenitvijo koncesijske pogodbe,
• je iz letnega poročila razvidno, da v letu, za katero poroča, ni opravljal koncesijske dejavnosti,
• s svojim poslovanjem krši predpise,
• v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa.

Ob ugotovljenih pomanjkljivostih pri poslovanju koncesionarja lahko ministrstvo, pristojno za delo, koncesijo odvzame za določen čas in mu naloži, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.

Ministrstvo, pristojno za delo, odvzame koncesijo z odločbo.

Ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti ali na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma drugih pristojnih organov izbriše iz registra agencij za zagotavljanje dela organizacijo oziroma delodajalca v teh primerih:

• če preneha zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu,
• če fizična oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, umre, ali če pravna oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, preneha,
• če je fizični ali pravni osebi s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti,
• če je iz letnega poročila organizacije oziroma delodajalca, vpisanega v register agencij za zagotavljanje dela, razvidno, da ni zagotavljal dela delavcev drugemu delodajalcu v letu, za katero poroča, ali pa letnega poročila ni poslal,
• če se ugotovi, da organizacija oziroma delodajalec, vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu.

O izbrisu iz registra agencij za zagotavljanje dela ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo.

Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjeno koncesijsko pogodbo v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona, ali je vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, mora letno poročati o obsegu svojega poslovanja tako, kot predpiše minister, pristojen za delo.

Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjeno koncesijsko pogodbo, ali je vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, mora ministrstvu, pristojnemu za delo, poročati o svojem delu in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na koncesijsko razmerje ali vpis v register agencij za zagotavljanje dela.

Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela zavod ne sme zahtevati plačila.

Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela pooblaščena organizacija oziroma delodajalec ne sme zahtevati plačila od iskalca zaposlitve oziroma dela.

Pooblaščeni organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje zaposlitev ali delo brezposelni osebi, ki je najmanj tri mesece vpisana v evidenci brezposelnih oseb, se zagotavlja plačilo za vsako posredovanje zaposlitve, če je brezposelna oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi:

• za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
• za določen čas, ki ni krajši od 12 mesecev, s polnim delovnim časom,
• za določen čas, ki ni krajši od 24 mesecev, z najmanj polovico polnega delovnega časa.

Pogoj vpisa v evidenci brezposelnih oseb najmanj tri mesece ne velja, kadar je oseba starejša od 50 let, ali prejema denarno nadomestilo, ali je upravičena do denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, oziroma, ko je brezposelna oseba invalid, katere invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa.

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki posreduje zaposlitev brezposelni osebi za določen čas s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom, lahko uveljavlja plačilo storitev, če se brezposelna oseba ni zaposlila pri istem delodajalcu, pri katerem je bila nazadnje zaposlena, oziroma pri povezani fizični oziroma pravni osebi in, če je prekinitev zaposlitve pri istem delodajalcu oziroma povezani fizični ali pravni osebi daljša od 30 dni.

Opravljene storitve posredovanja zaposlitve se plačujejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, določenih za ta namen.

Storitve plačuje zavod na podlagi dokazila o realizirani zaposlitvi (fotokopija prijave v zavarovanje – obrazec M-1) in na podlagi napotnice za zaposlitev, ki jo potrdi delodajalec.

Kadar več pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev posreduje zaposlitev za isto brezposelno osebo, prejme plačilo tista pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki je zavodu dostavila fotokopijo prijave v zavarovanje in potrjeno napotnico delodajalca, na kateri sta vpisana najbolj zgoden datum in ura zglasitve brezposelne osebe pri delodajalcu.

Natančnejši postopek in način plačila storitev se določita v pogodbi o sodelovanju, sklenjeni med pooblaščeno organizacijo oziroma delodajalcem in zavodom, ki jo mora zavod v 15 dneh od podpisa poslati v soglasje ministrstvu, pristojnemu za delo.

Višina sredstev za posredovanje zaposlitve in dela iz tretjega odstavka se določi z odredbo ministra, pristojnega za delo, pri čemer se upoštevajo predvsem delež brezposelnih oseb v prebivalstvu v območni službi zavoda, v katerem se brezposelni osebi posreduje zaposlitev ali delo, starost brezposelne osebe, invalidnost, čas, ko je bila brezposelna oseba prijavljena na zavodu, in upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.

Organizacije oziroma delodajalci zaposlujejo delavce v sodelovanju z zavodom.

Organizacije in delodajalci morajo zavodu poslati:

• prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del na tem delovnem mestu, razen kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave,
• obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela najpozneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane, razen če se bo obvestilo nanašalo na delavca, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, ali na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
• poročilo o opravljenem delu preko polnega delovnega časa in poročilo o opravljenem delu po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela do 15. januarja za preteklo leto,
• obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, najpozneje v osmih dneh po sklenitvi take pogodbe, razen če je pogodba sklenjena z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu ali če je pogodba sklenjena s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost.

Organizacije in delodajalci morajo do 15. januarja za tekoče leto posredovati zavodu predvidene letne potrebe po kadrih, podatke o številu in strukturi delavcev, katerih delo ne bo več potrebno ter predvideni način njihovega razreševanja; tekoče potrebe in podatke pa posredujejo s spremembami letnih napovedi.

Organizacije in delodajalci morajo do 15. januarja posredovati zavodu podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto.

Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, mora javno objaviti prosto delovno mesto ter izvesti vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.

Zavod lahko na podlagi prijave prostega delovnega mesta, brez predhodne javne objave, napoti osebo, ki išče zaposlitev dalj kot dve leti, v organizacijo oziroma k delodajalcu.

V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko sklene delovno razmerje za določen čas.

Minister, pristojen za delo, predpiše način in vsebino sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11. člena tega zakona.

Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju.

Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo:

• samostojni podjetniki, osebe, ki samostojno, z lastnim delom, kot edini in glavni poklic opravljajo pridobitno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: samozaposlene osebe) in osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi,
• slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi in
• zakonci slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred odhodom v tujino v delovnem razmerju.

Osebe iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice kot zavarovanci iz prejšnjega člena.

Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje:

• oseba, ki ni v delovnem razmerju,
• samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače in lastnik ali solastnik gospodarskih družb, ki ni zavarovan na drugi podlagi, in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače,
• lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec, udeleženec izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona ter udeleženec programa usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona

in je:

• zmožna za delo,
• prijavljena pri zavodu,
• na razpolago za zaposlitev,
• aktivni iskalec zaposlitve.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za brezposelno osebo šteje oseba, ki je bila do nastanka brezposelnosti v delovnem razmerju in hkrati samozaposlena oseba, če njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti.

Za zavarovanca se po tem zakonu šteje brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti obvezno ali prostovoljno zavarovana za primer brezposelnosti in ima na tej podlagi pravico do denarnih prejemkov po tem zakonu.

Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu so:

• denarno nadomestilo;
• povračilo prevoznih in selitvenih stroškov;
• pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pravici iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se uresničujeta po predpisih, ki urejajo ti področji.

Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če:

• je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in
• zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve.

Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če:

• je na razpolago za zaposlitev,
• zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,
• zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,
• aktivno išče zaposlitev,
• ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja,
• prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače; v času, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica do denarnega nadomestila miruje.

Brezposelna oseba je zmožna za delo, če je stara več kot petnajst let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje.

Pravice po tem zakonu ima tudi brezposelna oseba, ki je ob nastanku ali med brezposelnostjo bila ali postala nezmožna za delo iz zdravstvenih razlogov, če vloži zahtevek najpozneje v 30 dneh od nastanka nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov. Ta rok ne teče med bolnišničnim zdravljenjem brezposelne osebe ali iz drugih utemeljenih razlogov, zaradi katerih brezposelna oseba ni mogla vložiti zahtevka.

Zavod zagotavlja pravice brezposelnim osebam iz prejšnjega odstavka enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka po tem zakonu zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov ugotavlja zdravnik, ki ga v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, imenuje minister, pristojen za delo.

Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Čas dosegljivosti določi zavod.

Brezposelna oseba ima pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna z naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca, staršev ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni mora obvestiti zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku tri dni po prenehanju razloga za odsotnost.

V času vključitve v program aktivne politike zaposlovanja se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago. Šteje se, da je brezposelna oseba na razpolago tudi v času, ko je po napotilu ali s soglasjem zavoda odsotna zaradi opravljanja ustreznega ali primernega začasnega ali občasnega dela ali iskanja zaposlitve.

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ima brezposelna oseba pravico do odsotnosti zaradi izvrševanja obveznosti, ki jih ima kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske oziroma kot državljan na prostovoljnem služenju vojaškega roka, za čas trajanja teh obveznosti. O obveznostih po pogodbi o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma po pogodbi o prostovoljnem služenju vojaškega roka mora brezposelna oseba obvestiti zavod v roku najmanj osem dni pred začetkom odsotnosti. S pogodbenim pripadnikom rezervne sestave je izenačen tudi državljan, ki je poklican s strani pristojnega organa na usposabljanje za zaščito in reševanje, ki temelji na opravljanju državljanskih dolžnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Pravico do odsotnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko brezposelna oseba uveljavi pred oziroma po vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v času vključitve, razen če je vključena v program, na podlagi katerega je sklenila delovno razmerje.

Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:

• z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas,
• ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti,
• ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe brezposelne osebe, ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti,
• na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja brezposelne osebe do delovnega mesta do eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca.

Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.

Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev, pri kateri so izpolnjeni pogoji iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do največ dveh stopenj nižjega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.

Primerna je tudi zaposlitev iz prejšnjega člena, ki je toliko oddaljena od kraja prebivanja brezposelne osebe, da je potreben prevoz do delovnega mesta do eno uro in pol vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca v eno smer ali če ji je zagotovljeno bivanje v drugem kraju.

Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do petnajst let, je primerna oddaljenost do ene ure vožnje na delo z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja prebivanja do delovnega mesta v eno smer.

Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.

Brezposelni osebi se kot primerna lahko ponudi eno stopnjo nižja zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev.

Brezposelni osebi, ki je sprejela primerno zaposlitev in je v 18 mesecih po sprejemu primerne zaposlitve ponovno postala brezposelna oseba, se ponudi zaposlitev, ki je bila ustrezna pred sprejemom primerne zaposlitve. Če to ni možno, se ji lahko po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, ponudi zaposlitev, ki je bila primerna preden je ponovno postala brezposelna oseba.

Brezposelni osebi, ki sprejme zaposlitev, ki se v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena šteje kot primerna, zavod ponudi ustrezno zaposlitev, ko je ta na voljo.

Oddaljenost dela od kraja prebivališča brezposelne osebe ne vpliva na določitev ustrezne ali primerne zaposlitve, če se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj poslovnih prostorov delodajalca (npr.: gradbeništvo, promet in zveze, montažna dela), ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja zunaj sedeža delodajalca.

Če razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe ni razvidna iz pogodbe o zaposlitvi iz 17.č in 17.d člena tega zakona, določi razvrstitev v tarifni razred zavod ob upoštevanju določil ustrezne kolektivne pogodbe in glede na delovno mesto, na katerega je bila brezposelna oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.

Aktivno iskanje zaposlitve po tem zakonu obsega:

• pisne prijave na objavljeno ustrezno ali primerno zaposlitev,
• prijavo pri izvajalcih posredovanja dela in zaposlitve, ki iščejo delavce v kraju prebivanja brezposelne osebe ali v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja brezposelne osebe oddaljen do ene ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom v eno smer.

Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je vključena v izvrševanje primernega začasnega in občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ali opravlja delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela ali če je to drugače določeno v zaposlitvenem načrtu.

Brezposelna oseba mora predložiti zavodu dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve najmanj enkrat mesečno za pretekli mesec, če želi povračilo stroškov za aktivno iskanje zaposlitve.

Zavod lahko kadarkoli zahteva od zavarovanca, ki prejema denarno nadomestilo, dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve. Zavod opravi razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred za poslovodstvo, člane uprave gospodarskih družb in za voljene ter imenovane funkcionarje glede na njihovo stopnjo izobrazbe.

Natančnejša pravila kdaj se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago, za določanje ustrezne in primerne zaposlitve, kaj se šteje za aktivno iskanje dela, kateri so stroški, ki se priznajo za aktivno iskanje zaposlitve iz prejšnjega člena ter natančnejše kriterije, način in čas prenehanja pravice do denarnih prejemkov, določi minister, pristojen za delo, na predlog upravnega odbora zavoda.

Primerno delo po tem zakonu je delo, ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim brezposelne osebe, o čemer izdajajo mnenja rehabilitacijske komisije I. stopnje, ki delujejo pri območnih službah zavoda in so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mnenje se izda le v primeru, če brezposelna oseba sicer izpolnjuje zahteve delodajalca za delo oziroma delovno mesto, vendar zaradi domnevnih psihofizičnih nezmožnosti odkloni ponujeno delo zavoda oziroma ne soglaša z napotitvijo zavoda. Pri tem odklonitev ni na strani brezposelne osebe, če organizacija oziroma delodajalec odkloni brezposelno osebo, ki jo je napotil zavod.

Rehabilitacijske komisije iz prejšnjega odstavka izdajajo mnenje na podlagi dokumentacije, ki jo predloži brezposelna oseba in zavod, v roku osem dni od prejema te dokumentacije.

Brezposelna oseba lahko odkloni ponujeno delo tudi iz razloga ugovora vesti. O utemeljenosti ugovora poda mnenje komisija iz prvega odstavka tega člena.

Pravico do denarnega nadomestila lahko ob izpolnjevanju splošnih pogojev iz 17.a člena tega zakona uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje pred prenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih.

Zavarovanec, ki je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravljal sezonsko delo, ima pravico do denarnega nadomestila, če ima po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti.

Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi:

1. sporazumne razveljavitve,
2. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
3. redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,
4. redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, dane zaradi delavčevih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (odpoved iz krivdnega razloga na strani delavca),
5. odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in nedoločen čas,
6. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov na strani delavca, razen ob izredni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela,
7. če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja,
8. odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), če zavarovanec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva,
9. če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
10. ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.

Ne glede na določbe prve in tretje točke prvega odstavka tega člena lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavi zavarovanec, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

Zavarovanci, ki niso zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz obveznega zavarovanja ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje.