Brezposelna oseba je zmožna za delo, če je stara več kot petnajst let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje.

Pravice po tem zakonu ima tudi brezposelna oseba, ki je ob nastanku ali med brezposelnostjo bila ali postala nezmožna za delo iz zdravstvenih razlogov, če vloži zahtevek najpozneje v 30 dneh od nastanka nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov. Ta rok ne teče med bolnišničnim zdravljenjem brezposelne osebe ali iz drugih utemeljenih razlogov, zaradi katerih brezposelna oseba ni mogla vložiti zahtevka.

Zavod zagotavlja pravice brezposelnim osebam iz prejšnjega odstavka enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka po tem zakonu zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov ugotavlja zdravnik, ki ga v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, imenuje minister, pristojen za delo.