(1) Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 eura in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
(2) Ne glede na zakon iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi primerljive metodologije, najmanj vsakih pet let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 odstotkov, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(1) Ne glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre), osnovni znesek minimalnega dohodka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 znaša 260 eurov.

(1) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
(2) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz 20. člena tega zakona, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ti dohodki se štejejo tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov.
(3) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prejšnjega odstavka, se kot prihranki ali premoženje upoštevajo glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31. členu tega zakona.
(4) Občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(2) Ne glede na drugi odstavek 23. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 13.780 eurov.

(1) Kot premoženje po tem zakonu se ne upoštevajo:
1. stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja,
2. premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka,
3. premoženje, za katero ima oseba sklenjen finančni najem ali poslovni najem (lizing),
4. predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07 in 28/09),
5. osebni avtomobil ali enosledno vozilo v vrednosti do višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka,
6. osebni avtomobil ali enosledno vozilo prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
7. poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga posameznik ali posamezni družinski član uporablja za pridobivanje dohodka iz dejavnosti oziroma pri njem, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,
8. sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca ali zavarovanke (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja iz prejšnjega odstavka večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(3) Ne glede na 5. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili ali enosledna vozila v vrednosti do višine 8.060 eurov.

(1) Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi po naslednjih merilih:
1. prva odrasla oseba: 1,
2. prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 1,28 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,28),
3. prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 1,56 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,56),
4. samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi: 0,7,
5. samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali starejša od 63 let ženska in 65 let moški, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi: 0,7,
6. odrasla oseba, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu: 1,
7. vsaka naslednja odrasla oseba: 0,5,
8. vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 0,78 (vsota osnovnega ponderja 0,5 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,28),
9. vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 0,64 (vsota osnovnega ponderja 0,5 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,14),
10. prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in nima statusa dijaka: 0,7,
11. vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in nima statusa dijaka: 0,6,
12. prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in ima status dijaka: 0,89,
13. vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in ima status dijaka: 0,79.
(2) V primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi v polovični višini merila iz prvega odstavka tega člena.
(3) Kot prva odrasla oseba se šteje:
1. samska oseba,
2. mladoletna oseba brez staršev, razen v primerih iz 4. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in
3. polnoletna oseba, dokler so jo starši v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali tečejo postopki v skladu s predpisi, ki urejajo nasilje v družini, ni več dejansko povezana z njimi.
(4) Kot prva odrasla oseba v družini se:
1. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe ali imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči,
2. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima status aktivne osebe,
3. v primeru enostarševske družine, v kateri je družinski član iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, šteje tista oseba, ki je roditelj,
4. v primeru ostalih enostarševskih družin, šteje tista oseba, ki je roditelj.
(5) Za naslednjo odraslo osebo v družini se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v družino in ki ni otrok iz 10., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena.
(6) Kot aktivna oseba se šteje oseba, ki je zaposlena ali nezaposlena in je zmožna za delo.
(7) Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali posameznega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo.
(8) Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, ter osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev.
(9) Za osebe, ki so vključene v programe psihosocialne rehabilitacije iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur na mesec.
(10) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se štejejo osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo.
(11) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen če se iz ustreznih dokazil ugotovi drugače.
(12) Šteje se, da imajo osebe iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ki niso družinski člani po tem zakonu, dovolj lastnih sredstev za preživljanje, če njihov lastni dohodek presega minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imele drugih dohodkov.
(13) V primeru otroka iz sedmega odstavka 9. člena tega zakona se višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino za vsakega takega otroka poveča za 10 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(4) Ne glede na 5., 10., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka 26. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje, v katerem samska oseba ali družina živi, katerega vrednost nad vrednostjo primernega stanovanja, določene po drugem odstavku 24. člena tega zakona, presega višino iz prejšnjega odstavka:
1. in v zadnjih 18 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je prejela največ dvanajstkrat ali
2. je v zadnjih 18 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot dvanajstkrat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.
(3) V zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36. člena tega zakona.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(5) Ne glede na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780 eurov.

(1) Upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, se denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo.
(2) Potrebo po nujni pomoči druge osebe ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(3) Višina dodatka za pomoč in postrežbo se določi v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi upravičencu pripadal, če bi bil do njega upravičen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se višina dodatka za pomoč in postrežbo za osebe, ki jih določa zakon, ki ureja družbeno varstvo telesno in duševno prizadetih oseb, določi:
1. v višini 0,84 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, če jim je za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba,
2. v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, če jim je za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebna stalna pomoč in postrežba.
(5) Center za socialno delo lahko invalidski komisiji iz drugega odstavka tega člena poda predlog za ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoči druge osebe upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu, če oceni, da se mu je zdravstveno stanje izboljšalo v taki meri, da je upravičen do nižjega dodatka za pomoč in postrežbo ali ga ne potrebuje več.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(6) Ne glede na četrti odstavek 32. člena ZSVarPre, 8.a člen in drugi odstavek 9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP), se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.

(1) Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi na enak način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu.
(2) Osebi iz prejšnjega člena, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški in pri kateri ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za:
1. 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za samsko osebo,
– za edino odraslo osebo v družini in
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada nižji minimalni dohodek;
2. 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(7) Ne glede na 1. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZSVarPre, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.(8) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, poveča za 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(1) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in nima lastnega dohodka, se določi v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(2) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in ima lastni dohodek, se določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom.
(3) Višina varstvenega dodatka za osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in se nahaja v družini, se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki pripadajo posameznim družinskim članom družine, in lastnim dohodkom družine.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se višina varstvenega dodatka za upravičence do denarne socialne pomoči oziroma za osebe, ki bi do denarne socialne pomoči lahko bile upravičene ter izpolnjujejo pogoje iz 49. člena tega zakona, določi v višini:
1. 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za samsko osebo,
– za edino odraslo osebo v družini in
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada nižji minimalni dohodek;
2. 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.

152. člen - ZUJF
(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(9) Ne glede na prvi odstavek in 1. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.(10) Ne glede na 2. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.