Ta uredba določa izobrazbo, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter vsebino in obseg strokovnega izpita v upravnem postopku.
Ta uredba velja za upravne in druge državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.
Določbe te uredbe se ne uporabljajo, če poseben zakon pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku ureja drugače.

V zahtevnih upravnih postopkih na prvi stopnji lahko:
– izdaja potrdila in druge listine o dejstvih po 180. členu zakona o splošnem upravnem postopku ali vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima višjo strokovno izobrazbo;
– odloča zaposleni, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
– odloča zaposleni, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo.
Za zahteven upravni postopek se šteje vodenje postopka in odločanje po 4. točki prvega odstavka v zvezi s drugim odstavkom 144. člena, 211., 217., 219., 220. in 221. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

V najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji (kot npr. lastninsko pravne zadeve, delovno pravne zadeve, družinska razmerja, statusne zadeve ipd.) lahko:
– vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
– vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo.
– odloča zaposleni, ki ima univerzitetno izobrazbo.
– odloča zaposleni, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem.
Za najzahtevnejši upravni postopek se šteje:
– odločanje v upravnih stvareh, ki temelji na zahtevnem ugotavljanju dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku;
– odločanje v upravnih stvareh, v katerih je pristojni organ po zakonu ali po drugem predpisu upravičen stvar rešiti po prostem preudarku;
– odločanje o izrednih pravnih sredstvih.

V upravnem postopku, v katerem odloča na prvi stopnji ministrstvo ali organ v sestavi, lahko vodi postopek pred izdajo odločbe in odloča zaposleni, ki ima univerzitetno izobrazbo.

Zaposleni, ki vodi upravni postopek in odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe organov prve stopnje, mora imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri.
Zaposleni, ki vodi upravni postopek na drugi stopnji, mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo, tisti, ki odloča na drugi stopnji, pa mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo pravne smeri.

Ne glede na ostale določbe drugega poglavja te uredbe o stopnji izobrazbe za vodenje postopkov pred izdajo odločb in odločanje lahko zaposleni, ki so bili v skladu s prehodnimi določbami Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) prevedeni v uradniške nazive, čeprav niso izpolnjevali pogoja izobrazbe, ki je po materialnih določbah Zakona o javnih uslužbencih določena za imenovanje v takšen naziv, vodijo postopek pred izdajo odločbe in odločajo v tistih upravnih postopkih, ki bi jih lahko vodili oziroma v njih odločali, če bi imeli najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot je predpisana za imenovanje v takšen naziv.

Vsebina in obseg izpita se določi v odvisnosti od stopnje izobrazbe, in sicer za:
– srednjo splošno in srednjo strokovno izobrazbo;
– višjo in visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo.
Zaposleni iz 10.a člena te uredbe lahko vodijo postopke pred izdajo odločbe ali odločajo, če opravijo strokovni izpit za takšno stopnjo izobrazbe kot je sicer predpisana za izobrazbo za imenovanje v naziv, v katerega so bili prevedeni.

Preizkus znanja iz upravnega postopka na podlagi odločbe upravnega inšpektorja, kot to določa 311. člen zakona o splošnem upravnem postopku, pomeni opravljanje izpita.