Ta uredba določa izobrazbo, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter vsebino in obseg strokovnega izpita v upravnem postopku.

Ta uredba velja za upravne in druge državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo, če poseben zakon pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku ureja drugače.

Pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oziroma za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku se lahko da zaposlenemu z ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom, to uredbo in drugimi predpisi, ter opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

V enostavnih upravnih postopkih na prvi stopnji lahko:

• vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo;
• odloča zaposleni, ki ima višjo strokovno izobrazbo.

Za enostavni upravni postopek se šteje:

• vodenje postopka in odločanje po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku;
• izdajanje odločb na predpisanih obrazcih;
• vodenje postopka in odločanje v stvareh manjšega pomena, ki niso povezane z ugotavljanjem dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku, z vrednotenjem in presojo dokazov ali z dokazovanjem s pričami, izvedenci ali z ogledom.

Ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka tega člena lahko na prvi stopnji izdaja odločbe na predpisanih obrazcih, oziroma izdaja potrdila in druge listine o dejstvih po 179. členu zakona o splošnem upravnem postopku, zaposleni, ki ima srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo.

V zahtevnih upravnih postopkih na prvi stopnji lahko:

• izdaja potrdila in druge listine o dejstvih po 180. členu zakona o splošnem upravnem postopku ali vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima višjo strokovno izobrazbo;
• odloča zaposleni, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo.

Za zahteven upravni postopek se šteje vodenje postopka in odločanje po 4. točki prvega odstavka v zvezi s drugim odstavkom 144. člena, 211., 217., 219., 220. in 221. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

V najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji (kot npr. lastninsko pravne zadeve, delovno pravne zadeve, družinska razmerja, statusne zadeve ipd.) lahko:

• vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo.
• odloča zaposleni, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem.

Za najzahtevnejši upravni postopek se šteje:

• odločanje v upravnih stvareh, ki temelji na zahtevnem ugotavljanju dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku;
• odločanje v upravnih stvareh, v katerih je pristojni organ po zakonu ali po drugem predpisu upravičen stvar rešiti po prostem preudarku;
• odločanje o izrednih pravnih sredstvih.

Kadar je za odločanje v upravni stvari pristojen kolegijski organ, lahko vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog odločbe njegov član, ki ga določi sam organ.

Član kolegijskega organa, ki vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog odločbe, mora glede na zahtevnost upravnega postopka, izpolnjevati pogoje, določene v 4. ali 5. členu te uredbe.

V primeru, da take osebe v kolegijskem organu ni, vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog odločbe pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje v prejšnjem odstavku določene pogoje.

V upravnih stvareh, v katerih odločajo javne službe ali nosilci javnih pooblastil, mora imeti oseba, ki je pooblaščena za odločanje oziroma za vodenje postopka do izdaje odločbe, najmanj takšno izobrazbo, kot je opredeljeno v 3., 4. ali 5. členu te uredbe za vodenje oziroma odločanje v upravnih stvareh na prvi stopnji, razen če ni z zakonom, s katerim je bilo dano javno pooblastilo, drugače določeno.