Izrazi, uporabljeni v tej uredbi in prilogah, ki so njen sestavni del, imajo naslednji pomen:
1. »Temeljne okoljske zahteve« so minimalne zahteve, ki jih mora naročnik v postopku javnega naročanja upoštevati pri opredelitvi predmeta javnega naročila, tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, pogodbenih določil in meril za izbor najugodnejše ponudbe.
2. »Dodatne okoljske zahteve« so zahteve, ki jih naročnik na podlagi lastne presoje vključi v postopek javnega naročanja, kadar želi uveljavljati dodatne ali višje standarde varstva okolja, kot so določeni v temeljnih okoljskih zahtevah.
3. »Ocena stroškov v celotni življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje« pomeni, da naročnik, ob upoštevanju predvidene življenjske dobe blaga, storitve ali gradnje, v postopku oddaje javnega naročila smiselno upošteva:
– stroške nakupa, najema ali zakupa, vključno z morebitnimi premijami, pristojbinami, provizijami in drugimi oblikami plačil,
– stroške uporabe in delovanja, vključno s stroški potrošnega materiala,
– stroške vzdrževanja,
– stroške, ki nastopijo po prenehanju uporabe blaga, stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ali po končanem izvajanju storitve, vključno s stroški odstranitve, razgradnje in sanacije,
– zunanje okoljske stroške.
4. »Znak za okolje tipa I« je prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljske prednosti določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev okoljskega znaka tipa I temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih. Podeljuje ga državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je bila v skladu s standardom SIST EN 45011 ali Vodnikom ISO 65 (Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov) akreditirana za potrditev uporabe določenega okoljskega znaka tipa I.
5. »Sistem okoljskega ravnanja« je prostovoljni sistem ravnanja organizacije ali posameznika, ki se vzpostavi po standardu ISO 14001, shemi EMAS ali drugem standardu ali shemi, je sestavni del celotnega sistema vodenja, organizacijske strukture, postopkov planiranja, delovnih procesov, razvojnih virov in odgovornosti, vodi k izvajanju, doseganju, nadzorovanju ter vzdrževanju okoljske politike organizacije in obvladovanju njenih okoljskih vplivov ter si organizacija ali posameznik v skladu z njim prizadeva za nenehno izboljševanje svojega ravnanja z okoljem.
6. »Znak za okolje tipa III« je prostovoljna okoljska oznaka, ki ob upoštevanju predhodno opredeljenih parametrov količinsko oziroma vrednostno opredeljuje okoljske vplive določenega blaga, storitve ali gradnje (deklaracija). Parametri temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na slovenskih, evropskih ali mednarodnih okoljskih standardih. Oznaka ima deklaratoren značaj. Navedbe proizvajalca o okoljskih vplivih posameznega blaga, storitve ali gradnje preveri neodvisna institucija.

Ta uredba določa okoljske zahteve za naslednje predmete javnega naročanja:
– električna energija,
– živila, pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve,
– pisarniški papir in higienski papirnati proizvodi,
– elektronska pisarniška oprema,
– avdio in video oprema,
– hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalnimi stroji in klimatske naprave,
– stavbe,
– pohištvo,
– čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,
– osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza,
– osebna vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in avtobusi,
– pnevmatike.

(1) Okoljske zahteve ter natančnejša opredelitev predmetov javnega naročanja so določene v Prilogah 1 do 12 te uredbe.
(2) V prilogah iz prejšnjega odstavka so opredeljene temeljne okoljske zahteve za vse predmete javnega naročanja iz prejšnjega člena, dodatne okoljske zahteve pa so v prilogah te uredbe opredeljene za predmete javnega naročanja iz prve, druge, tretje, četrte, osme in desete alineje prejšnjega člena.
(3) Kadar je predmet javnega naročanja osebno ali transportno vozilo lahko tovorno vozilo ali avtobus kategorije I, mora biti delež merila »ocena stroškov v življenjski dobi vozila« iz Priloge 10 te uredbe ovrednoten z najmanj 50% vseh meril za izbor najugodnejše ponudbe. Kadar je predmet javnega naročanja storitev avtobusnega prevoza, pa mora biti z najmanj 50% vseh meril za izbor najugodnejše ponudbe ovrednoten delež merila »operativni stroški v življenjski dobi vozila« Priloge 10 te uredbe.
(4) Kadar naročnik upošteva strožje okoljske zahteve od temeljnih okoljskih zahtev iz Prilog 1 do 12 te uredbe ali kadar temeljne okoljske zahteve, za katere ta uredba določa, da se vključijo med merila za izbor najugodnejše ponudbe, vključi med tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali kot določila pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, se šteje, da je ravnal v skladu s to uredbo.
(5) Naročnik lahko upoštevaje temeljna načela javnega naročanja in določbe ZJN-2 oziroma ZJNVETPS v postopek javnega naročanja vključi tudi okoljske zahteve, ki jih ta uredba ne določa, in sicer ne glede na to, ali uredba določa temeljne oziroma dodatne okoljske zahteve za posamezen predmet javnega naročanja ali ne. V tem primeru mora te zahteve navesti v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
(6) Kadar narava predmeta javnega naročanja in okoliščine oddaje javnega naročila to dopuščajo, mora naročnik pri oddaji javnega naročila upoštevati oceno stroškov v celotni življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje, pri čemer v tej oceni upošteva zunanje okoljske stroške le, če obstaja metodologija za njihov izračun.