Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:
– državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti),
– javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
– druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.
2. Uporabniki proračuna po tem zakonu so državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
3. Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.
4. Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.
5. Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je spisek funkcij, sistemiziranih delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.
6. Sistemizacija delovnih mest je akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi.
7. Delovno mesto je v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.
8. Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom. Formacijske dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja napredovanje v Slovenski vojski, se za potrebe tega zakona štejejo za delovna mesta.
9. Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.
10. Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.
11. Plačna lestvica je sestavljena iz plačnih razredov.
12. Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v nominalnem znesku.
13. Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.
14. Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec za nadpovprečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju.
15. Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.
16. V zakonu uporabljeni izrazi javni uslužbenec, funkcionar, predstojnik, direktor, ravnatelj, tajnik univerze in drugega visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: tajnik) in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(1) Po tem zakonu se določajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade. V uredbi iz prejšnjega stavka se uredijo tudi plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje.(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, tako da se v pogodbi oziroma sklepu določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Ob izročitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepa je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu ali funkcionarju podati pisno obrazložitev, ki pojasnjuje podlago za določitev njegove plače ter višino njenih posameznih delov.
(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, tako da se v pogodbi, odločbi oziroma sklepu določi pravna podlaga za določitev plače in posameznih delov plače, plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, višino posameznih elementov plače na dan sklenitve pogodbe, izdaje sklepa oziroma odločbe in usklajevanja plače.
(3) V pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
(4) O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu, najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.
(5) Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.
(6) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za določitev plač zaposlenim v javnem sektorju, ki se zaposlijo za določen čas na podlagi posebne pogodbe med uporabnikom proračuna in Evropsko komisijo ali drugim organom EU, mednarodno organizacijo ali tujo ustanovo ali drugim tujim delodajalcem (v nadaljnjem besedilu sopogodbenik), če so v tej pogodbi določena plača in drugi prejemki, ki jih zaposleni prejema v času zaposlitve v javnem sektorju in se ti prejemki v celoti financirajo iz sredstev, ki jih zagotavlja sopogodbenik.

(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s katerim je določena plača funkcionarja s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti.
(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.
(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.
(4) Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Ne glede na prejšnji stavek se v primerih, ko je s posebnim zakonom v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca urejen postopek pritožbe oziroma ugovora, upošteva določbe posebnega zakona.
(5) Če za dejstvo iz tretjega odstavka tega člena izve minister, pristojen za področje na katerem deluje proračunski uporabnik, Računsko sodišče ali pristojni inšpektor, lahko od delodajalca zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom, če pa delodajalec v roku enega meseca od vložene zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena in v nadaljnjem roku enega meseca ne ravna po tretjem odstavku tega člena, lahko tudi s tožbo zahteva pred pristojnim sodiščem vračilo preveč izplačanega zneska.
(6) Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.

(1) Plačne skupine in plačne podskupine so:
Plačne skupine Plačne podskupine

Plačne skupine         Plačne podskupine
+---------------------+--------------------------------------+
|A – Funkcije v       |A1 – Predsednik republike in          |
|državnih organih in  |funkcionarji izvršilne oblasti        |
|lokalnih skupnostih  |A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti |
|                     |A3 – Funkcionarji sodne oblasti       |
|                     |A4 – Funkcionarji v drugih državnih   |
|                     |organih                               |
|                     |A5 – Funkcionarji v lokalnih          |
|                     |skupnostih                            |
+---------------------+--------------------------------------+
|B – Poslovodni organi|B1 – Ravnatelji, direktorji in        |
|pri uporabnikih      |tajniki                               |
|proračuna            |                                      |
+---------------------+--------------------------------------+
|C – Uradniški nazivi |C1 – Uradniki v drugih državnih       |
|v državni upravi in v|organih                               |
|upravah lokalnih     |C2 – Uradniki v državni upravi,       |
|skupnosti ter v      |upravah pravosodnih organov in        |
|drugih državnih      |upravah lokalnih skupnosti            |
|organih              |C3 – Policisti                        |
|                     |C4 – Vojaki                           |
|                     |C5 – Cariniki                         |
|                     |C6 – Inšpektorji, pazniki, pravosodni |
|                     |policisti in drugi uradniki s         |

|                     | posebnimi pooblastili                |
|                     |C7 – Diplomati                        |
+---------------------+--------------------------------------+
|D – Delovna mesta na |D1 – Visokošolski učitelji in         |
|področju vzgoje in   |visokošolski sodelavci                |
|izobraževanja        |D2 – Predavatelji višjih strokovnih   |
|                     |šol, srednješolski in osnovnošolski   |
|                     |učitelji in drugi strokovni delavci   |
|                     |D3 – Vzgojitelji in ostali strokovni  |
|                     |delavci v vrtcih                      |
+---------------------+--------------------------------------+
|E – Delovna mesta na |E1 – Zdravniki in zobozdravniki       |
|področju zdravstva   |E2 – Farmacevtski delavci             |
|                     |E3 – Medicinske sestre in babice      |
|                     |E4 – Zdravstveni delavci in           |
|                     |zdravstveni sodelavci                 |
+---------------------+--------------------------------------+
|F – Delovna mesta na |F1 – Strokovni delavci                |
|področju socialnega  |F2 – Strokovni sodelavci              |
|varstva              |                                      |
+---------------------+--------------------------------------+
|G – Delovna mesta na |G1 – Umetniški poklici                |
|področju kulture in  |G2 – Drugi poklici na področju        |
|informiranja         |kulture in informiranja               |
+---------------------+--------------------------------------+
|H – Delovna mesta in |H1 – Raziskovalci                     |
|nazivi na področju   |H2 – Strokovni sodelavci              |
|znanosti             |                                      |
+---------------------+--------------------------------------+
|I – Delovna mesta v  |I1 – Strokovni delavci                |
|javnih agencijah,    |                                      |
|javnih skladih,      |                                      |
|drugih javnih zavodih|                                      |
|in javnih            |                                      |
|gospodarskih zavodih |                                      |
|ter pri drugih       |                                      |
|uporabnikih proračuna|                                      |
+---------------------+--------------------------------------+
|J – Spremljajoča     |J1 – Strokovni delavci                |
|delovna mesta (velja |J2 – Administrativni delavci          |
|za ves javni sektor) |J3 – Ostali strokovno tehnični        |
|                     |delavci                               |
+---------------------+--------------------------------------+
|K – Delovna mesta    |K1 – Strokovni delavci                |
|na področju          |                                      |
|obvezne socialne     |                                      |
|varnosti             |                                      |
+---------------------+--------------------------------------+

(2) V plačnih podskupinah od C1 do J3 je na delovnih mestih in v nazivih mogoče doseči največ 57. plačni razred.
(3) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (formacijskih dolžnosti) v plačnih podskupinah od A1 do J3, v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa ali kolektivno pogodbo, objavi vlada. Spremembe in dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov (formacijskih dolžnosti) vlada objavi najkasneje v tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za pripravo kataloga.
(3) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa iz 13. člena tega zakona ali kolektivno pogodbo, objavi ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju. Spremembe in dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov se objavijo najkasneje v tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za pripravo kataloga.
(4) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (formacijskih dolžnosti) (v nadaljnjem besedilu: katalog) zajema:
1. zaporedno številko funkcije, delovnega mesta in naziva,
2. šifro funkcije ali delovnega mesta,
3. ime funkcije ali delovnega mesta,
4. tarifni razred delovnega mesta,
5. šifro naziva,
6. ime naziva,
7. plačni razred funkcije, delovnega mesta ali naziva brez napredovanja,
8. najvišji plačni razrede funkcije, delovnega mesta ali naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
Akti iz tretjega odstavka tega člena morajo vsebovati elemente, določene v tem odstavku.
(5) Uporabnik proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v aktih iz tretjega odstavka tega člena.
(6) V zvezi s plačami mora akt o sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: sistemizacija) pri uporabnikih proračuna iz prvega odstavka 2. člena tega zakona vsebovati naslednji minimalni obseg potrebnih podatkov:
1. šifro proračunskega uporabnika in šifro notranje organizacijske enote,
2. naziv proračunskega uporabnika in naziv notranje organizacijske enote,
3. plačno podskupino,
4. šifro delovnega mesta,
5. ime delovnega mesta,
6. tarifni razred delovnega mesta,
7. šifro naziva, kjer nazivi obstajajo,
8. ime naziva, kjer nazivi obstajajo,
9. plačni razred delovnega mesta oziroma plačni razred naziva in
10. število napredovalnih razredov na delovnem mestu oziroma v nazivu in
11. opis nalog delovnega mesta ali naziva.

(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.
(2) Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Tarifni razredi so:

+----------+-------------------------------------+-----------+
|Tarifni   |Uspešno končano izobraževanje oziroma|   Raven   |
|razred    |pridobljena usposobljenost, ki je    | izobrazbe |
|          |praviloma potrebna za opravljanje    |           |
|          |delovnih nalog                       |           |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|Tarifni   |Zahtevana izobrazba oziroma strokovna|   Raven   |
|razred    |usposobljenost, ki je praviloma      | izobrazbe |
|          |potrebna za opravljanje delovnih     |           |
|          |nalog                                |           |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|I.        |– nepopolna nižja stopnja            |   11001   |
|          |osnovnošolske izobrazbe              |           |
|          |– popolna nižja stopnja osnovnošolske|   11002   |
|          |izobrazbe                            |           |
|          |– nepopolna višja stopnja            |   11003   |
|          |osnovnošolske izobrazbe              |           |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|II.       |– popolna višja stopnja osnovnošolske|   12001   |
|          |izobrazbe                            |           |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|III.      |– nižja poklicna izobrazba           |   13001   |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|IV.       |– srednja poklicna izobrazba         |   14001   |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|V.        |– srednja strokovna izobrazba        |   15001   |
|          |– srednja splošna izobrazba          |   15002   |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|VI.       |– višja strokovna izobrazba          |   16101   |
|          |– višješolska izobrazba (prejšnja)   |   16102   |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|VII/1.    |– specializacija po višješolski      |   16201   |
|          |izobrazbi (prejšnja)                 |           |
|          |– visokošolska strokovna izobrazba   |   16202   |
|          |(prejšnja)                           |           |
|          |– visokošolska strokovna izobrazba   |   16203   |
|          |– visokošolska univerzitetna         |   16204   |
|          |izobrazba                            |           |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|VII/2.    |– specializacija po visokošolski     |   17001   |
|          |izobrazbi (prejšnja)                 |           |
|          |– visokošolska univerzitetna         |   17002   |
|          |izobrazba (prejšnja)                 |           |
|          |– magistrska izobrazba               |   17003   |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|VIII.     |– specializacija po univerzitetni    |   18101   |
|          |izobrazbi (prejšnja)                 |           |
|          |– magisterij znanosti (prejšnji)     |   18102   |
|          |– državni pravniški izpit            |           |
|          |– specializacija v zdravstvu         |           |
+----------+-------------------------------------+-----------+
|IX.       |– doktorat znanosti (prejšnji)       |   18201   |
|          |– doktorat znanosti                  |   18202   |
+----------+-------------------------------------+-----------+

Izraz “prejšnja” in “raven izobrazbe” iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06) predpisu, ki določa uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.
(4) V tarifne razrede iz prejšnjega odstavka se uvrščajo tudi delovna mesta, za katera se zahteva nacionalna poklicna kvalifikacija glede na določeno raven zahtevnosti.

(1) Uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede se opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov. Uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, in J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.
(4) Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.
(5) Delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu RTV Slovenija se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.
(6) Ne glede na določbe tega člena se delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.