Mednarodno zvezo univerz s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi pisnega sporazuma ali pogodbe ustanovita vsaj ena univerza, ustanovljena skladno s tem zakonom, ki ima akreditirane študijske programe na vsaj treh področjih po ISCED klasifikaciji in raziskovalno dejavnost na vsaj treh področjih po FRASCATI klasifikaciji, in vsaj ena univerza s sedežem zunaj Republike Slovenije, akreditirana v državi, kjer ima sedež. Skupaj s prej opredeljenima univerzama so lahko ustanoviteljice mednarodne zveze univerz tudi druge univerze, druge zveze univerz ali univerzitetne mreže, visokošolske in raziskovalne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Univerze, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, za ustanovitev mednarodne zveze univerz potrebujejo soglasje Vlade Republike Slovenije.
Ob ustanovitvi mednarodne zveze univerz s sedežem v Republiki Sloveniji po pravu Republike Slovenije, statut ali drug temeljni akt te mednarodne zveze univerz vsebuje vse, kar mora po zakonu urejati akt ustanovitve zavoda. Mednarodna zveza univerz iz tega odstavka se vpiše v register, ki ga vodi sodišče, skladno s predpisi o sodnem registru, na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o ustanovitvi in statuta oziroma drugega temeljnega akta mednarodne zveze univerz.
Mednarodna zveza univerz iz prejšnjega odstavka je univerza po tem zakonu ne glede na izpolnjevanje pogojev za ustanovitev univerze in za vpis v razvid visokošolskih zavodov.
Ne glede na prejšnji odstavek ima mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka tega člena organe, ki jih določata sporazum ali pogodba o njeni ustanovitvi in statut ali drug temeljni akt te zveze. Pri upravljanju mednarodne zveze univerz iz drugega odstavka tega člena imajo študenti pravice, ki jih določata sporazum ali pogodba o njeni ustanovitvi in statut ali drug temeljni akt te zveze.
Mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji za svoje delovanje ne more prejemati sredstev iz Proračuna Republike Slovenije, namenjenih za študijsko dejavnost javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodov ter investicije v visokem šolstvu. Mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji za svoje delovanje prejema sredstva iz posebne proračunske postavke v Proračunu Republike Slovenije.
V primeru prenehanja obstoja mednarodne zveze univerz po tem členu so ustanovitelji študentom dolžni omogočiti dokončanje študija na univerzah ustanoviteljicah. Nepremičnine, pridobljene iz sredstev Republike Slovenije oziroma Evropske unije, so last Republike Slovenije.

Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze, in sicer na predlog senata članice univerze, oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda.
Senat univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda si mora k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odloči o podaljšanju ali odvzemu soglasja k študijskemu programu.
S soglasjem Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo študijski programi postanejo javnoveljavni. Visokošolski zavodi jih javno objavijo najkasneje do razpisa za vpis.
Obvezne sestavine študijskih programov se spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo.
Javnoveljavni so tudi študijski programi, akreditirani v državah članicah Evropske unije, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona, če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine, dajejo v tej državi javnoveljavno stopnjo izobraževanja ter javnoveljavni naslov, jih v državi akreditacije izvajajo akreditirane organizacije. Programi morajo biti priglašeni Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo ter vpisani v razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo. K vlogi za priglasitev in za vpis v razvid je potrebno priložiti pozitivno mnenje vsaj enega visokošolskega zavoda, ki izpolnjuje pogoje o klasifikacijah iz prvega odstavka 10.a člena, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in izvaja primerljiv študijski program, kakršno je potrebno za individualno priznavanje diplom za ugotovitev enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo prizna javnoveljavnost tudi študijskim programom, akreditiranim v drugih državah, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi pristojni organ visokošolskega zavoda in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Visokošolski zavodi jo izdajajo v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister, pristojen za visoko šolstvo, na predlog Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Diploma in »Priloga k diplomi« sta brezplačni.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa za pridobitev izobrazbe, dobi potrdilo, ki je javna listina.
V primeru, da študijski program izvaja mednarodna zveza univerz, je treba na diplomi oziroma potrdilu navesti, da gre za študijski program v okviru mednarodne zveze univerz.

Strokovne, administrativne in tehnične naloge za Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja sekretariat Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: sekretariat Sveta).
Organizacijo in delo sekretariata Sveta, sistemizacijo delovnih mest in pogoje za njihovo zasedbo določi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v skladu s predpisi o javnih uslužbencih.
Sekretariat Sveta vodi direktor.
Direktorja sekretariata Sveta imenuje Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo za petletno obdobje na predlog predsednika Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo po opravljenem javnem natečaju.
Direktor sekretariata Sveta je za delo sekretariata Sveta odgovoren Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo.

Za postopek izbire, imenovanja in razrešitve direktorja sekretariata Sveta se smiselno uporabljajo določbe predpisov o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na generalne direktorje direktoratov, razen določb, ki omogočajo razrešitev brez obstoja krivdnih razlogov.
V postopku izbire in imenovanja direktorja sekretariata Sveta imenuje posebno natečajno komisijo Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo. Med kandidati, ki jih predlaga ta komisija, izbere predsednik Sveta najprimernejšega in ga predlaga Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo v imenovanje.
Za zaposlene v sekretariatu Sveta se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj javnih uslužbencev.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo lahko izvedbo strokovnih nalog v zvezi z akreditacijami, evalvacijami in habilitacijami odda tudi zunanjim izvajalcem.

Sredstva za delo Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, njegovih senatov in delovnih teles ter zunanjih izvajalcev in za delovanje sekretariata Sveta se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije, kot neposrednemu proračunskemu uporabniku Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo.

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za:
– investicije in investicijsko vzdrževanje javnih študentskih domov,
– delovanje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani,
– delovanje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo,
– štipendije ali študijske pomoči tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva,
– skrb za razvoj in učenje slovenščine, lahko pa tudi za druge namene, določene z zakonom ali drugim predpisom.