S to uredbo se ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nekaterih nacionalno pomembnih nalog.
Določbe o financiranju študijske in obštudijske dejavnosti ter razvojnih nalog veljajo tudi za zasebne koncesionirane samostojne visokošolske zavode, določbe o financiranju razvojnih nalog pa tudi za zasebne samostojne visokošolske zavode, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, če pridobivajo javna sredstva.
V tej uredbi se izraz visokošolski zavod uporablja za univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod.
Javna sredstva za študijsko dejavnost se določijo kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje).
Po tej uredbi se financirajo tudi Univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper Univerze na Primorskem.

Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost (LPS) so skupna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov. Povečujejo se ob upoštevanju izhodišč za pripravo proračuna in opredelijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Proračunska sredstva za visokošolsko izobraževanje se vsako leto realno povečajo najmanj za rast bruto domačega proizvoda, vendar ne manj kakor 2,5% glede na realizacijo za preteklo leto, in se opredelijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost se vsako leto realno povečajo najmanj za rast bruto domačega proizvoda in ne za manj kakor 2,5 odstotka glede na proračun za preteklo leto za študijsko dejavnost po tej uredbi.
Poleg povečanj sredstev iz prejšnjega odstavka se letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost povečajo tudi za obseg sredstev, potrebnih za odpravo plačnih nesorazmerij.

Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda (LSZ) (LS) so sestavljena iz osnovnih letnih sredstev (OLSZ) (OLS) in normativnih letnih sredstev (LNSZ) (NLS).
LSZ = OLSZ + LNSZ.
LS = OLS + NLS

Osnovna letna sredstva za visokošolski zavod (OLSZ) (OLS) znašajo:
– v letu 2004 80% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2003, povečanih za k,
– v letu 2005 77,5% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2004, povečanih za k,
– v letu 2006 75% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2005, povečanih za k,
– v letu 2007 72,5 65% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2006, povečanih za k,
– v letu 2008 70 60% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2007, povečanih za k.
Za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani v letih od 2004 do 2008 osnovna letna sredstva znašajo 90% njenih letnih sredstev iz preteklega leta, vsako leto povečanih za k.
Vrednost k je določena v 68. členu te uredbe.
Vrednost k določi minister, pristojen za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v sklepu iz 20. člena te uredbe. Vrednost k je enaka napovedani letni stopnji inflacije v tekočem letu.
Osnovna letna sredstva (OLS) visokošolskega zavoda v letu 2009 znašajo 60 odstotkov letnih sredstev iz leta 2008, povečanih za k.
Ne glede na prejšnji odstavek se Univerzi v Ljubljani za določitev osnovnih letnih sredstev za leto 2009 za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo upošteva 90 odstotkov letnih sredstev iz leta 2008, povečanih za k.
Vrednost k je enaka letni stopnji inflacije v preteklem letu.

Normativna letna sredstva za visokošolski zavod (LNSZ) (NLS) se določijo ob upoštevanju letne izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod.LNSZ NLS = LIV * ? ((Š + D * Ud) * f(s)).
Normativna letna sredstva (NLS) visokošolskega zavoda se določijo ob upoštevanju letne izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f((s)), v katero spada študijski program.
NLS = LIV * vsota ((Š + D * Ud) * f((s)))

Letna izhodiščna vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na študenta v prvi študijski skupini in se izračuna kot količnik med razliko letnih proračunskih sredstev (LPS) letnih sredstev (LS) in osnovnih letnih sredstev vseh visokošolskih zavodov (OLSZ) (OLS) ter vsoto števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod študijski program.
LIV = (LPS LS – ? OLSZ ? OLS) /? ((Š + D * Ud) * f(s)).

Študenti (Š) so študenti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih brez absolventov na visokošolskem zavodu v tekočem študijskem letu. Če vpis v 1. letnik študijskega programa ni bil razpisan, se pri izračunu upošteva število študentov višjih letnikov tega študijskega programa, razpisanega v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije o razmestitvi študijskih programov.
(Š) je število študentov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje brez absolventov na visokošolskem zavodu v tekočem študijskem letu.
(Š) je število študentov rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v tekočem študijskem letu.

Diplomanti (D) so diplomanti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih na visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu.
(D) je število diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu.
Utež za diplomanta (Ud) je razmerje med normativnimi sredstvi za diplomanta študijskega programa in študenta istega programa. Za diplomante študijskih programov za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, in za diplomante enovitih študijskih programov, sprejetih po 11. 6. 2004, je utež za diplomanta število semestrov polovic, za diplomante študijskih programov prve stopnje pa je utež za diplomanta 4.

Študijske skupine(s) združujejo visokošolske zavode po prevladujočih študijskih področjih oziroma podpodročjih.
V študijske skupine (s) se združujejo študijski programi po študijskih področjih oziroma podpodročjih. Seznam študijskih programov z uvrstitvami v študijske skupine je kot priloga sestavni del te uredbe.

Študijsko področje je eno izmed 22 področij, določenih v Iscedovi klasifikaciji študijskih področij (UNESCO, november 1997): (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (21) umetnost, (22) humanistične vede, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravo, (42) vede o živi naravi, (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varnost.
Študijska področja so poimenovana v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) (Uradni list RS, št. 46/06), in sicer: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, (21) umetnost, (22) humanistika, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in obveščanje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravne vede, (42) vede o živi naravi, (44) fizikalne in kemijske vede, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehnika, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varovanje.