S to uredbo se ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja.
S to uredbo se ureja tudi javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti na koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe.
Koncesioniranim visokošolskim zavodom in zasebnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, se po javnih razpisih lahko dodeljujejo sredstva za razvojne naloge.
Po tej uredbi se financirajo tudi:
– univerzitetne knjižnice in inštituti
– druge članice javnih visokošolskih zavodov,
– Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in
– Evro-sredozemska univerza.
V tej uredbi se izraz visokošolski zavod uporablja za univerzo in samostojni visokošolski zavod.

Skladno s standardi in predpisi, ki urejajo računovodstvo v javnem sektorju, visokošolski zavodi ob koncu poslovnega leta lahko oblikujejo kratkoročne odložene prihodke, ki so nastali iz sredstev za študijsko dejavnost po tej uredbi.
Če so stroški za izvajanje študijske dejavnosti v koledarskem letu nižji od sredstev za študijsko dejavnost, ki so bila določena na podlagi te uredbe, in zato nastane presežek prihodkov nad odhodki, se ta presežek, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, lahko porabi za opravljanje in razvoj študijske dejavnosti.

Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost sestavljajo letna sredstva za temeljni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: TSF) in letna sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF).
Letna proračunska sredstva za
študijsko dejavnost(k) = TSF(k) + RSF(k)
TSF so letna sredstva za temeljni steber financiranja.
RSF so letna sredstva za razvojni steber financiranja.
k je tekoče koledarsko leto.
TSF so vsota letnih sredstev za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: TSF-Z), to so letna sredstva za temeljni steber financiranja javnih visokošolskih zavodov in letna sredstva za temeljni steber financiranja koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe.
TSF (k) = Vsota TSF-Z(k)
TSF (k) = Vsota fiksni del TSF-Z(k) + Vsota variabilni del TSF-Z(k)
Vsota TSF-Z koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe je lahko največ 4,32% vsote TSF-Z javnih visokošolskih zavodov, zaokrožene na dve decimalni mesti.
RSF se zagotavljajo skladno s proračunskimi možnostmi vsaj v vrednosti treh odstotkov fiksnega dela TSF.

TSF-Z sestavljata fiksni in variabilni del.
TSF-Z(k) = fiksni del TSF-Z(k) + variabilni del TSF-Z(k)
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
k je tekoče koledarsko leto.
Sredstva za fiksni del TSF-Z se zagotavljajo iz TSF, sredstva za variabilni del TSF-Z pa iz RSF.
Če letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost ne zadostujejo za TSF tekočega leta, izračunanega kot vsoto TSF-Z določenih v skladu s 7. do 12. členom ter 14. do 16. členom te uredbe, se visokošolskim zavodom TSF-Z sorazmerno zmanjšajo do razpoložljivih letnih proračunskih sredstev za študijsko dejavnost za TSF.

Sredstva za fiksni del TSF-Z so enaka TSF-Z preteklega leta, povečanim za realno rast bruto domačega proizvoda preteklega leta. Če je ta rast negativna, so sredstva fiksnega dela TSF-Z enaka TSF-Z iz preteklega leta.
Fiksni del TSF-Z(k) = TSF-Z(k – 1) ×(1+ realna rast BDP(k-1))
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
BDP je bruto domači proizvod.
k je tekoče koledarsko leto.

Kazalnik učinkovitosti (r(u)) se določa ob upoštevanju razlike razmerja diplomantov v preteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju posameznega študijskega programa, podaljšanega za eno leto, ter razmerja števila diplomantov v predpreteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju študijskega programa, podaljšanega za eno leto. Pri tem se upoštevajo študijski programi prve in druge stopnje ter študenti in diplomanti rednega študija:
ru = (Dk-1/ Vsota S(n)t – (n + 1)) – (Dk-2/ Vsota S(n)t – (n + 2)).
n=1,2,3,4,4.5,5,6 n=1,2,3,4,4.5,5,6
S je število prvič vpisanih študentov prvega letnika rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
D je število diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
t je tekoče študijsko leto (t = k-1/k).
k je tekoče koledarsko leto.
n je število let trajanja študijskega programa.
Funkcija kazalnika učinkovitosti (f(u)) je r(u) pomnožena z 0,2, razen v primerih, ko je f(u):
– 0, če je vrednost r(u) med –0,025 in 0,
– 0, če je vrednost r(u) med -0,025 in 0 ali oo,
– 0,01, če je vrednost r(u) večja od 0,05, ali
– –0,01, če je vrednost r(u) manjša od –0,05.
f(u){0,2 × r(u); 0 pri –0,025 ≤ r(u) ≤ 0; 0,01 pri r(u) > 0,05; –0,01 pri r(u) < –0,05}