Zdravniška delovna mesta v mreži javne zdravstvene službe se razporedijo po območjih in po specialističnih področjih tako, da se zagotovi prebivalcem čim bolj enaka dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev.
Zdravniška delovna mesta se v mreži javne zdravstvene službe razporedijo po strokovnih področjih:
– v javnih zavodih;
– pri drugih pravnih osebah s koncesijo;
– pri zasebnih zdravnikih s koncesijo.
Zdravniška delovna mesta se v mreži javne zdravstvene službe razporedijo po strokovnih področjih:
– v javnih zdravstvenih zavodih;
– v oddelkih medicinskih fakultet;
– pri drugih pravnih ali fizičnih osebah s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).

Ne glede na prejšnji člen sme zdravnik s strokovnim izpitom samostojno opravljati vse dejavnosti, ki so navedene v programu pripravništva za poklic zdravnik, ter v obsegu teh dejavnosti predpisovati zdravila in medicinske pripomočke.
Izvajalci javne zdravstvene službe morajo v primeru nezasedenih zdravniških mestih ponuditi zaposlitev zdravnikom z opravljenim strokovnim izpitom.

Ne glede na določbo 10. člena tega zakona zdravnik specialist, državljan države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravniško službo in svoj poklic v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji opravlja zdravniško službo občasno ali priložnostno v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1430/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi prilog II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 320 z dne 6. 12. 2007, str. 3) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES).
Občasna oziroma priložnostna narava opravljanja zdravniške službe iz prejšnjega odstavka se oceni za vsak primer posebej glede na trajanje, pogostost, rednost in stalnost opravljanja zdravstvenih storitev.
Pred prvim opravljanjem občasne oziroma priložnostne zdravniške službe mora ponudnik storitev to prijaviti ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
Prijava, ki jo ponudnik storitev lahko odda pisno ali elektronsko, mora vsebovati:
– potrdilo o državljanstvu;
– potrdilo, da ponudnik storitev v skladu s predpisi države sedeža lahko opravlja svoj poklic in zdravstvene storitve ter da mu v trenutku izdaje potrdila ni prepovedano niti začasno izvajanje teh zdravstvenih storitev;
– dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
– podatke o zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo.
Po prejemu popolne prijave ministrstvo, pristojno za zdravje, obvesti zbornico, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register zdravnikov.
Prijavo je treba podaljšati ob prvem občasnem opravljanju zdravniške službe v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu, če je ponudnik storitev že opravljal te storitve v Republiki Sloveniji.
Ponudnik storitev prevzema za svoje delo etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji za zdravnike.
Po končanem opravljanju občasne oziroma priložnostne zdravniške službe zbornica izbriše ponudnika storitev iz registra, razen če je vložena vloga za podaljšanje prijave iz šestega odstavka tega člena.

Ponudnik storitev opravlja zdravniške storitve iz prejšnjega člena z nazivom poklica, ki se uporablja v Republiki Sloveniji.

Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot sekundarij pripravnik. Sekundarijat traja dve leti in se konča s preizkusom usposobljenosti. Pripravništvo traja šest mesecev in se konča s strokovnim izpitom.
Prvih šest mesecev opravlja sekundarij program pripravništva, ki ga konča s strokovnim izpitom. Vsebino in potek programa pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister v sodelovanju z zbornico. Po opravljenem strokovnem izpitu nadaljuje zdravnik program sekundarijata.
Vsebino in potek programa pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister na predlog zbornice.
Vsebino in potek sekundarijata s preizkusom usposobljenosti določi zbornica v soglasju z ministrom.

Doktorji dentalne medicine pripravniki in zdravniki sekundariji pripravniki smejo opravljati zdravniško službo, za katero se usposabljajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

Zdravnik oziroma doktor dentalne medicine, ki je opravil strokovni izpit, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.
Zdravniku se lahko v program specializacije delno ali v celoti všteva tisti del programa opravljenega sekundarijata pripravništva, ki po vsebini ustreza programu specializacije.

Vsebine specializacij pripravi Slovensko zdravniško društvo v sodelovanju z medicinsko fakulteto, sprejme pa zbornica v soglasju z ministrom.
Vrste in trajanje specializacij in postopek opravljanja specialističnega izpita ter imenovanje postopek imenovanja izpitne komisije določi zbornica v soglasju z ministrom.
Programi specializacij morajo biti po vsebini primerljivi s programi drugih držav članic Evropske unije, če ti obstajajo, in smejo biti največ eno leto daljši od obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

Specializacijo odobri zdravnikom zbornica na podlagi javnega razpisa, ki se izvede za posamezna območja, določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: regija). Razpisne pogoje, postopek razpisa in odobritve specializacije določi zbornica v soglasju z ministrom.
Za razpisane specializacije v posameznih regijah, ki so ostale nezasedene, ostane razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega razpisa.
Specializant lahko samo enkrat po odobritvi specializacije zaprosi za odobritev druge specializacije.
Specializantu, ki ne opravlja specializacije v skladu s programom, ali ki ne začne specializacije do dneva, določenega v sklepu o začetku ali v sklepu o odlogu začetka specializacije, ali ki brez opravičljivega razloga prekine specializacijo ali ne konča specializacije v predvidenem roku, zbornica izda odločbo o trajnem prenehanju specializacije. Specializant, ki mu je bila izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, se lahko na nov razpis specializacij ponovno prijavi za enako ali drugo vrsto specializacije.
Za postopek pritožbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Tri leta po sprejetju nove specializacije zbornica zdravniku specialistu, ki je najmanj šest let delal na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije, in je opravil vse s programom specializacije s tega področja predpisane posege, poleg naziva specialista te specialnosti, za katerega je opravil specializacijo in specialistični izpit, podeli tudi naziv specialista in licenco z novega področja.
Zdravniku specialistu, ki je opravil specializacijo in specialistični izpit na področju, za katerega se ne more oziroma ne more več podeliti specialistični naslov, zbornica prizna specialistični naslov na strokovnem področju, ki je vsebinsko najbližje vsebini opravljene specializacije, in podeli licenco, če je opravil s programom te specializacije predpisane posege.
Način podelitve specialističnega naslova in licence iz tega člena predpiše zbornica v soglasju z ministrom.

Zdravniki specializanti smejo opravljati zdravniško službo, za katero specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko specializant med specializacijo samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh del in storitev.

Minister na predlog zbornice predpiše organizacijske, kadrovske, materialne in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod ali zasebna ordinacija za izvajanje pripravništva, sekundarijata in specializacij.
Minister na predlog zbornice predpiše organizacijske, kadrovske, materialne in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci zdravstvene dejavnosti za izvajanje pripravništva in specializacij. V tem predpisu se določijo tudi merila za določitev trajanja izpolnjevanja pogojev.