1. Izraz "delodajalec" pomeni vse pravne osebe iz 2. člena te pogodbe;
2. Izraz "delavec" pomeni vsako fizično osebo, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu;
3. Izraz "uprava" pomeni eno- ali veččlanski poslovodni organ, ki vodi poslovanje delodajalca;
4. Izraz "pooblaščeni delavec" pomeni osebo, ki na podlagi pooblastil uprave delodajalca sprejema odločitve o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca;
5. Izraz "splošni akt" pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja, potrebna za poslovanje delodajalca;
6. Izraz "akt o organizaciji" pomeni splošni akt delodajalca, ki ureja notranjo organizacijo delodajalca;
7. Izraz "sistemizacija delovnih mest" je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa področja dela, delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest;
8. Izraz "delovno mesto" pomeni delovno mesto, vrsto dela ali opravila, za katerega delavec s pogodbo o zaposlitvi sklepa delovno razmerje.
8.a Izraz »vrsta dela« pomeni delovno področje, ki združuje več delovnih mest s podobno vsebino dela, za katera se zahteva enaka stopnja in enaka smer izobrazbe ter za katerega delavec s pogodbo o zaposlitvi sklepa delovno razmerje; 8.b Vse določbe, ki se v tej pogodbi nanašajo na delovno mesto, se smiselno uporabljajo tudi za vrsto dela;
9. Izraz "plača" pomeni bruto plačo;
10. Izraz ”sindikat” pomeni vse reprezentativne sindikate pri delodajalcu;
11. Izraz "edini skrbnik otroka" zajema vse primere, ko za otroka skrbi samo en roditelj (oče ali mati) ali oseba, določena kot edini skrbnik z odločbo pristojnega organa.

(1) Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje normalnih psihosocialnih pogojev dela in za preprečitev psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja ("mobbing") nad delavcem ali skupino delavcev ter zaščititi žrtev pred takšnim ravnanjem. Delodajalec je dolžan delovati tudi preventivno in seznanjati zaposlene o njihovi pravici do dostojanstva pri delu, o pravici varovanja njihove zasebnosti in osebne integritete.
(2) Delavčevo osebnost in njegovo dostojanstvo je dolžan spoštovati vsak delavec, zlasti pa vodja delovnega procesa in uprava delodajalca.
(3) Če delodajalec kljub pisnemu opozorilu delavca, skupine delavcev, sindikata ali pristojnega inšpektorja za delo ne prepreči nadaljevanja žaljenja ali nasilnega vedenja do delavca na delovnem mestu, njegovega neenakega obravnavanja glede na spol, ali varstva pred spolnim nadlegovanjem, lahko delavec po postopku, ki ga določa zakon, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru pripada delavcu odpravnina in odškodnina v višini, kot jo določa ta kolektivna pogodba.

Če delodajalec kljub pisnemu opozorilu delavca, skupine delavcev, sindikata ali pristojnega inšpektorja za delo ne prepreči diskriminacije ali ne zagotovi varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu, lahko delavec po postopku, ki ga določa zakon, drugi predpisi in akti delodajalca, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru pripada delavcu odpravnina in odškodnina v višini, kot jo določa ta kolektivna pogodba in drugi predpisi.

(1) Področja, ki se urejajo s splošnimi akti pri delodajalcu, so zlasti:
– organizacijska zgradba delodajalca in sistemizacija delovnih mest,
– varnost in zdravje pri delu,
– varnost in zdravje pri delu z Izjavo o varnosti in oceno tveganja,
– varstvo osebnih podatkov delavca,
– etični kodeks,
– akt o ukrepih za preprečevanje spolnega nadlegovanja, drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu,
– pravila vedenja delavca na delu.
(2) Ostala področja, ki se nanašajo na urejanje socialno ekonomskega in delovno pravnega položaja delavcev, se uredijo s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

Obvezna sestavina splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest so opisi vseh delovnih mest. Opis delovnega mesta določa: naziv delovnega mesta, vsebino delokroga in druge pogoje za opravljanje dela. Opis delovnega mesta mora biti jasen in razumljiv.
(2) Delodajalec izda delavcu pred nastopom dela pisno napotilo za drugo delo v okviru vrste dela iz pogodbe o zaposlitvi.
(3) Delavec lahko pisno sporoči neposrednemu vodji svoje mnenje o napotitvi na drugo delo najkasneje v 5-tih delovnih dneh od prejema pisne napotitve, kar ne zadrži napotitve na drugo delo.

Delovna mesta se v aktu o sistemizaciji delovnih mest praviloma razvrstijo v devet zahtevnostnih skupin, pri čemer se v okviru posamezne zahtevnostne skupine praviloma opravljajo naslednja tipična opravila:
I. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo enostavna opravila, sestavljena iz manjšega števila enoličnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihovih tehnoloških značilnosti opravljati po enostavnem postopku, z enostavnimi delovnimi sredstvi.
Za to raven zahtevnosti ni potrebno priučevanje in zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo manj zahtevna opravila na splošnem in tehničnem področju, sestavljena iz manjšega števila različnih in kratkotrajnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi in mehaniziranimi delovnimi sredstvi.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza osnovnošolsko znanje s krajšimi eno- ali večmesečnimi tečaji.
III. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna opravila na splošnem in tehničnem področju, ki se izvajajo z mehaniziranimi in enostavnimi delovnimi sredstvi. Za opravila v tej zahtevnostni skupini je značilna zahteva po višji stopnji razumevanja delovnega procesa, ker obstaja možnost nepredvidljivih delovnih situacij, v katerih mora delavec sam reševati manjše probleme.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja do 2 leti.
IV. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo zahtevna, raznovrstnejša opravila na posameznih področjih bančnega poslovanja, ki zahtevajo razumevanje obvestil iz pisanih, ustnih in grafičnih oblik ter v večji meri samostojno reševanje manjših problemov.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja najmanj 2 leti in pol.
V. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo bolj zahtevna opravila, zelo raznovrstna operativna opravila v okviru določene tehnologije, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, ki se pridobi z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja 3 leta in mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom ali znanje, ki se pridobi z javno priznanim strokovnim izobraževanjem, ki traja 4 ali 5 let.
Tipična opravila so: opravila prodaje osnovnih storitev fizičnim osebam, blagajniška opravila, računovodsko-knjigovodska opravila, opravila plačilnega prometa, tajniška opravila, operativna opravila vzdrževanja, nadziranja in programiranja sistemov, itd.
VI. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna opravila priprav, spremljave, kontrole, organiziranja in analiziranja delovnih procesov, prodaje storitev ter vodenja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje po končanem višjem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju ali po končanem višjem (neuniverzitetnem) strokovnem izobraževanju.
Tipična opravila so: opravila na področju prodaje zahtevnejših storitev izbranim fizičnim osebam in manjšim pravnim osebam, analiz, trgovanja in borznega posredništva, zahtevnejša računovodsko-knjigovodska opravila, opravila vezana na vzdrževanje in spremljanje informacijske tehnologije, opravila na področju revidiranja, opravila vezana na organiziranje dela in poslovanja banke in vodstva, opravila v zvezi z vodenjem manjših poslovalnic, itd.
VII. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo zahtevna strokovna opravila na področju podpore analiz, podpore pri načrtovanju. Podpore pri organiziranju, strokovna dela na področju računovodstva in finančnega ter komercialnega poslovanja.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje po končanem visokem strokovnem izobraževanju.
Tipična opravila so: opravila na področju prodaje zelo zahtevnih storitev izbranim fizičnim osebam ter zahtevnejšim manjšim in srednjim pravnim osebam, opravila samostojnega analiziranja, zahtevnostna opravila na področju računovodstva, opravila vezana na samostojno trgovanje in borzno posredništvo, na področju vzdrževanja in implementiranja informacijske tehnologije, revidiranja, organiziranja delovnih procesov, itd.
VIII. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna opravila načrtovanja, analiziranja, organiziranja in razvoja posameznih delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja in svetovanja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje po končanem univerzitetnem strokovnem izobraževanju.
Tipična opravila so: opravila na področju prodaje kompleksnih storitev poslovno najzahtevnejšim strankam, opravila v zvezi z razvojem tehnologij, projektiranja razvoja in tehnologij, kontroliranja in analiziranja stanj in poslovanja, usmerjanja procesov, pokrivanja področja pravnih opravil, vodenja skupin, večjih enot in poslovalnic, itd.
IX. zahtevnostna skupina: Vrsta dela, v okviru katerih se opravljajo najbolj zahtevna opravila analiziranja in upravljanja velikih sistemov, znanstveno-raziskovalnega dela, vodenja in svetovanja ter vodenja in organiziranja na nivoju uprav, direktorjev in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, doseženo s specializacijo ali državnim izpitom po končanem visokem univerzitetnem strokovnem izobraževanju, z magisterijem ali doktoratom.
Tipična opravila so na področju pravnih opravil v zvezi z zastopanjem, svetovanjem, opravila v zvezi s svetovanjem vodstvu, najzahtevnejša opravila na področju revidiranja, računovodenja in finančnega svetovanja, vodenja in upravljanja, itd.

(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo delodajalec določi vnaprej v pisni obliki.
(2) Za projektno delo se šteje razvojni proces, v katerem se izvajajo enkratne razvojne naloge z določenim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot projekt banke.
(2) (3) Delodajalec je dolžan o zaposlitvi delavcev za določen čas v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena obvestiti sindikat.
(3) (4) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi z delavcem za vodstveno delovno mesto, za katero je v skladu s splošnim aktom delodajalca določen mandat.