Normativni del kolektivne pogodbe se sklepa za nedoločen čas, tarifni del kolektivne pogodbe pa za dobo dveh let, to je od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2012.
Normativni del kolektivne pogodbe se sklepa za nedoločen čas, tarifni del kolektivne pogodbe pa za dobo dveh let, kot je določeno z vsakokrat veljavno Tarifno prilogo.

1. Izraz »delodajalec« pomeni vse pravne osebe iz 2. člena te pogodbe;
2. Izraz »delavec« pomeni vsako fizično osebo, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu;
3. Izraz »uprava« pomeni eno ali več članski organ vodenja, ki vodi poslovanje delodajalca;
4. Izraz »pooblaščeni delavec pooblaščena oseba« pomeni osebo, ki na podlagi pooblastil sprejema odločitve o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca;
5. Izraz »splošni akt« pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja, potrebna za poslovanje delodajalca;
6. Izraz »akt o organizaciji« pomeni splošni akt delodajalca, ki ureja notranjo organizacijo delodajalca;
7. Izraz »sistemizacija« je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa področja dela, vrsto dela in/ali delovna mesta in pogoje za opravljanje dela;
8. Izraz »delovno mesto« pomeni delovno mesto, za katerega delavec s pogodbo o zaposlitvi sklepa delovno razmerje, če ga ne sklepa za vrsto dela;
9. Izraz »vrsta dela« pomeni delovna opravila, za katera se zahteva enaka smer in stopnja izobrazbe in za katera delavec sklene pogodbo o zaposlitvi;
10. Vse določbe, ki se v tej pogodbi nanašajo na delovno mesto, se smiselno uporabljajo tudi za vrsto dela;
11. Izraz »plača« pomeni bruto plačo;
12. Izraz »sindikat« pomeni vse reprezentativne sindikate pri delodajalcu in Sindikat bančništva Slovenije, če ga za posamezno zadevo pooblasti reprezentativni sindikat pri delodajalcu;
13. Izraz »edini skrbnik otroka« zajema vse primere, ko za otroka skrbi samo en roditelj (oče ali mati) ali oseba, določena kot edini skrbnik z odločbo pristojnega organa.
14. Definicijo »ustrezno delo« določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(1) Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje normalnih delovnih in psihosocialnih pogojev za delo ter zagotavljati ukrepe za preprečitev psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu nad delavcem ali skupino delavcev ter zaščititi žrtve pred takšnim ravnanjem. Delodajalec je dolžan delovati tudi preventivno in seznanjati zaposlene o njihovi pravici do dostojanstva pri delu, o pravici varovanja njihove zasebnosti in osebne integritete, in sicer na način, ki je običajen pri delodajalcu.
(2) Delodajalec je dolžan področje preprečevanja diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu urediti v splošnem aktu ter sprejeti konkretne preventivne ukrepe.
(3) Pooblaščence, ki obravnavajo in rešujejo primere psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, imenujeta soglasno uprava banke in sindikat na predlog enega od socialnih partnerjev. Če do soglasja ne pride v roku 15 dni, imenuje pooblaščenca delodajalec. Pooblaščenec posreduje sindikatu enkrat letno poročilo o obravnavanih primerih s tega področja in sprejetih ukrepih.

O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev pri delodajalcu odloča uprava delodajalca, ki lahko pooblastilo za odločanje prenese na enega ali več pooblaščenih delavcev eno ali več pooblaščenih oseb. En izvod pisnega pooblastila posreduje delodajalec sindikatu.

(1) Delodajalec je dolžan delavca ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi seznaniti s kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ki veljajo pri delodajalcu, in jih hraniti tako, da so delavcu v času delovnega razmerja ves čas dostopni, lahko tudi v elektronski obliki, tako da se lahko delavec brez nadzora seznani z njihovo vsebino.
(2) Delavec se je dolžan seznanjati z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov.

Delodajalec je dolžan pravočasno objaviti informacijo o prostem delovnem mestu, objavljenem v javnih medijih, in sicer na svojem oglasnem mestu oziroma v obliki, ki je običajna pri delodajalcu.
Delodajalec je dolžan objaviti prosto delovno mesto na svoji spletni strani oziroma v obliki, ki je običajna pri delodajalcu.

(1) Pogodba o zaposlitvi vsebuje poleg sestavin, ki jih določa zakon, še:
1. tarifni razred, v katerega sodi delovno mesto, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi,
2. plačilni razred, v katerega sodi delovno mesto, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi, če je tako določeno s splošnim aktom delodajalca,
3. kraj opravljanja dela,
4. določilo, da bo delavec v roku petih delovnih dni po nastopu dela prejel obvestilo o številu dni letnega dopusta, ki mu pripada na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
(2) Delodajalec se bo pri pripravi in spremembah splošnih določil pogodbe o zaposlitvi, ki bo veljala za večino delavcev, in bo temeljila na spremembi splošnega akta, kolektivne pogodbe, delovne zakonodaje ali statusnih spremembah, posvetoval s sindikatom.

Delodajalec ne sme brez pisnega soglasja odrediti dela v drugem kraju, ki je od njihovega prebivališča oddaljen več kot uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom v normalnih voznih razmerah, naslednjim delavcem:
– materi z otrokom do 3 (treh) let starosti,
– materi z otrokom do 7 (sedmih) let starosti in bi v drugem kraju delala v deljenem delovnem času,
– edinemu skrbniku otroka starega do 7 (sedem) let,
– delavcu, ki skrbi za otroka z motnjami v razvoju,
– invalidu, ki predloži mnenje invalidske komisije, da vožnja v eno smer, daljša od ene ure, negativno vpliva na njegovo zdravstveno stanje,
– delavcu z več kot 60 % telesno okvaro, ki predloži mnenje izbranega zdravnika, da vožnja v eno smer, daljša od ene ure, negativno vpliva na njegovo zdravstveno stanje.

(1) Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, kadar gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, pri čemer lahko taka odreditev traja, dokler traja razlog nadomeščanja, vendar ne več kot 12 mesecev. Začasna odreditev ne vpliva na sistem napredovanja, do katerega bi bil delavec upravičen, če do začasne odreditve ne bi prišlo.
(2) Odredba iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati navedbo dela, ki ga je delavec dolžan opravljati, čas trajanja opravljanja tega dela, organizacijsko enoto, v kateri bo delavec delal, in način nagrajevanja, pri čemer je delavec upravičen najmanj do izplačila, kot bi ga prejemal, če do odredbe ne bi prišlo.