Ta kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Ta kolektivna pogodba velja za vse članice Združenja bank Slovenije in za stranki te pogodbe.

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe, razen če ni s posamezno pogodbo o zaposlitvi drugače določeno, vendar ne v manjšem obsegu, kot je to določeno s to kolektivno pogodbo.

Normativni del kolektivne pogodbe se sklepa za nedoločen čas, tarifni del kolektivne pogodbe pa za dobo, kot je določena z vsakokrat veljavno Tarifno prilogo.Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije (Ur.l. RS, št. 95/2014) vsebujejo tudi končno določbo:

1. Izraz »delodajalec« pomeni vse pravne osebe iz 2. člena te pogodbe;
2. Izraz »delavec« pomeni vsako fizično osebo, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu;
3. Izraz »uprava« pomeni eno ali več članski organ vodenja, ki vodi poslovanje delodajalca;
4. Izraz » pooblaščena oseba« pomeni osebo, ki na podlagi pooblastil sprejema odločitve o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca;
5. Izraz »splošni akt« pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja, potrebna za poslovanje delodajalca;
6. Izraz »akt o organizaciji« pomeni splošni akt delodajalca, ki ureja notranjo organizacijo delodajalca;
7. Izraz »sistemizacija« je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa področja dela, vrsto dela in/ali delovna mesta in pogoje za opravljanje dela;
8. Izraz »delovno mesto« pomeni delovno mesto, za katerega delavec s pogodbo o zaposlitvi sklepa delovno razmerje, če ga ne sklepa za vrsto dela;
9. Izraz »vrsta dela« pomeni delovna opravila, za katera se zahteva enaka smer in stopnja izobrazbe in za katera delavec sklene pogodbo o zaposlitvi;
10. Vse določbe, ki se v tej pogodbi nanašajo na delovno mesto, se smiselno uporabljajo tudi za vrsto dela;
11. Izraz »plača« pomeni bruto plačo;
12. Izraz »sindikat« pomeni vse reprezentativne sindikate pri delodajalcu in Sindikat bančništva Slovenije, če ga za posamezno zadevo pooblasti reprezentativni sindikat pri delodajalcu;
13. Izraz »edini skrbnik otroka« zajema vse primere, ko za otroka skrbi samo en roditelj (oče ali mati) ali oseba, določena kot edini skrbnik z odločbo pristojnega organa.
14. Definicijo »ustrezno delo« določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(1) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in njene tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi za določanje pravic delavcev, za katere velja ta pogodba.

(2) Odstopanje od minimalnih standardov, ki so določeni s to kolektivno pogodbo, je dovoljeno le na podlagi pisnega sporazuma med sindikatom in delodajalcem v primerih izrednega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, ki ogroža pozitivni rezultat delodajalca, predvsem njegovo operativno poslovanje, če to prispeva k ohranitvi delovnih mest pri delodajalcu.

(3) Delodajalec ob pobudi za sklenitev sporazuma predloži sindikatu pisno utemeljene razloge za sklenitev sporazuma. V sporazumu se opredelijo čas trajanja in vrsta ukrepov ter morebitna povračila, če z ukrepi pride do začasnega prikrajšanja delavcev pri uresničevanju pravic.

(4) V primeru dobrih poslovnih izidov se delodajalec opredeli do pisne pobude sindikata za zvišanje standardov, določenih v tej kolektivni pogodbi.

(1) Med trajanjem delovnega razmerja delodajalec ne sme postavljati v neenakopraven položaj:

• delavca, ki je uveljavljal ali uveljavlja kršitve svojih pravic ali pravic drugih delavcev pri organih delodajalca ali pri pristojnem sodišču,
• delavca, ki se glede uveljavljanja svojih pravic ali pravic drugih delavcev posvetuje s sindikalnimi organizacijami, njihovimi člani, zunanjimi strokovnjaki ali drugimi strokovnimi delavci,
• delavca, zaposlenega preko agencij za posredovanje dela in zaposlitev, skladno z veljavno zakonodajo.

(2) Delodajalec je dolžan takoj, ko izve za diskriminatorno ravnanje ali trpinčenje, pričeti z vsemi potrebnimi postopki za odpravo takšnih ravnanj in zaščito delavca.

(1) Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje normalnih delovnih in psihosocialnih pogojev za delo ter zagotavljati ukrepe za preprečitev psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu nad delavcem ali skupino delavcev ter zaščititi žrtve pred takšnim ravnanjem. Delodajalec je dolžan delovati tudi preventivno in seznanjati zaposlene o njihovi pravici do dostojanstva pri delu, o pravici varovanja njihove zasebnosti in osebne integritete, in sicer na način, ki je običajen pri delodajalcu.

(2) Delodajalec je dolžan področje preprečevanja diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu urediti v splošnem aktu ter sprejeti konkretne preventivne ukrepe.

(3) Pooblaščence, ki obravnavajo in rešujejo primere psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, imenujeta soglasno uprava banke in sindikat na predlog enega od socialnih partnerjev. Če do soglasja ne pride v roku 15 dni, imenuje pooblaščenca delodajalec. Pooblaščenec posreduje sindikatu enkrat letno poročilo o obravnavanih primerih s tega področja in sprejetih ukrepih.

O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev pri delodajalcu odloča uprava delodajalca, ki lahko pooblastilo za odločanje prenese na enega ali več eno ali več pooblaščenih oseb. En izvod pisnega pooblastila posreduje delodajalec sindikatu.

(1) Področja, ki se urejajo s splošnimi akti pri delodajalcu, so zlasti:

• organizacija in sistemizacija,
• delovni čas,
• varnost in zdravje pri delu z Izjavo o varnosti in oceno tveganja ter požarna varnost,
• varstvo osebnih podatkov delavca,
• etični kodeks oziroma pravila vedenja delavca na delu,
• preprečevanje spolnega nadlegovanja, drugega nadlegovanja in trpinčenja.

(2) Ostala področja, ki se nanašajo na urejanje socialno ekonomskega in delovno pravnega položaja delavcev, se uredijo s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, če tako določajo predpisi.

(1) Splošne akte banke in njihove spremembe ter dopolnitve sprejema uprava.

(2) Predloge splošnih aktov ali njihove spremembe in dopolnitve posreduje delodajalec pred sprejemom sindikatu v mnenje. Delodajalec je dolžan pisno obrazložiti razloge in cilje za sprejem novega splošnega akta ali njegovih sprememb in dopolnitev ter sindikatu predstaviti svoje videnje posledic, ki bi jih utegnil imeti splošni akt na socialno ekonomski in delovno pravni položaj delavca. Če sindikat posreduje v 8 (osmih) delovnih dneh po prejemu gradiva delodajalcu svoje pisno mnenje, se delodajalec v 5 (petih) delovnih dneh opredeli do posredovanega mnenja ali se delodajalec in sindikat do posredovanega mnenja opredelita na skupnem posvetovanju v roku 5 (petih) delovnih dni po prejemu mnenja.

(3) Če sindikat ne posreduje mnenja v roku 8 (osmih) delovnih dni po prejemu gradiva, pomeni, da nima pripomb.

(4) Delodajalec in sindikat se lahko dogovorita o skrajšanju ali podaljšanju rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1) Delodajalec je dolžan delavca ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi seznaniti s kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ki veljajo pri delodajalcu, in jih hraniti tako, da so delavcu v času delovnega razmerja ves čas dostopni, lahko tudi v elektronski obliki, tako da se lahko delavec brez nadzora seznani z njihovo vsebino.

(2) Delavec se je dolžan seznanjati z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov.

Obvezna sestavina splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest so opisi vseh delovnih mest. Opis delovnega mesta določa: naziv delovnega mesta, vsebino dela in druge pogoje za opravljanje dela. Opis delovnega mesta mora biti jasen in razumljiv.

Delovna mesta se v aktu o sistemizaciji delovnih mest praviloma razvrstijo v devet tarifnih razredov, pri čemer se v okviru posameznega tarifnega razreda praviloma opravljajo naslednja tipična opravila:

1. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo enostavna opravila, sestavljena iz manjšega števila enoličnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihovih tehnoloških značilnosti opravljati po enostavnem postopku, z enostavnimi delovnimi sredstvi.

Za to raven zahtevnosti ni potrebna priučitev in zadostuje nedokončana osnovna šola.

2. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo manj zahtevna opravila na splošnem in tehničnem področju, sestavljena iz manjšega števila različnih in kratkotrajnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi in mehaniziranimi delovnimi sredstvi.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza osnovnošolsko znanje s krajšimi eno ali večmesečnimi tečaji.

3. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna opravila na splošnem in tehničnem področju, ki se izvajajo z mehaniziranimi in enostavnimi delovnimi sredstvi. Za opravila v tej zahtevnostni skupini je značilna zahteva po višji stopnji razumevanja delovnega procesa, ker obstaja možnost nepredvidljivih delovnih situacij, v katerih mora delavec sam reševati manjše probleme.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja do 2 leti.

4. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo zahtevna, raznovrstnejša opravila na posameznih področjih bančnega poslovanja, ki zahtevajo razumevanje obvestil iz pisanih, ustnih in grafičnih oblik ter v večji meri samostojno reševanje manjših problemov.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja najmanj 2 leti in pol.

22. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo bolj zahtevna opravila, zelo raznovrstna operativna opravila v okviru določene tehnologije, na posameznih področjih bančnega poslovanja.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, ki se pridobi z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja 3 leta in mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom ali znanje, ki se pridobi z javno priznanim strokovnim izobraževanjem, ki traja 4 ali 5 let.

Tipična opravila so: opravila prodaje osnovnih storitev fizičnim osebam, blagajniška opravila, računovodsko-knjigovodska opravila, opravila plačilnega prometa, tajniška opravila, operativna opravila vzdrževanja, nadziranja in programiranja sistemov itd.

6. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna opravila priprav, spremljave, kontrole, organiziranja in analiziranja delovnih procesov, prodaje storitev ter vodenja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje po končanem višjem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju ali po končanem višjem (neuniverzitetnem) strokovnem izobraževanju.

Tipična opravila so: opravila na področju prodaje zahtevnejših storitev izbranim fizičnim osebam in manjšim pravnim osebam, analiz, trgovanja in borznega posredništva, zahtevnejša računovodsko-knjigovodska opravila, opravila vezana na vzdrževanje in spremljanje informacijske tehnologije, opravila na področju revidiranja, opravila vezana na organiziranje dela in poslovanja banke in vodstva, opravila v zvezi z vodenjem manjših poslovalnic itd.

7. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo zahtevna strokovna opravila na področju podpore analiz, podpore pri načrtovanju. Podpore pri organiziranju, strokovna dela na področju računovodstva in finančnega ter komercialnega poslovanja.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje po končanem visokem strokovnem izobraževanju.

Tipična opravila so: opravila na področju prodaje zelo zahtevnih storitev izbranim fizičnim osebam ter zahtevnejšim manjšim in srednjim pravnim osebam, opravila samostojnega analiziranja, zahtevnostna opravila na področju računovodstva, opravila vezana na samostojno trgovanje in borzno posredništvo, na področju vzdrževanja in implementiranja informacijske tehnologije, revidiranja, organiziranja delovnih procesov itd.

8. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna opravila načrtovanja, analiziranja, organiziranja in razvoja posameznih delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja in svetovanja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje po končanem univerzitetnem strokovnem izobraževanju.

Tipična opravila so: opravila na področju prodaje kompleksnih storitev poslovno najzahtevnejšim strankam, opravila v zvezi z razvojem tehnologij, projektiranja razvoja in tehnologij, kontroliranja in analiziranja stanj in poslovanja, usmerjanja procesov, pokrivanja področja pravnih opravil, vodenja skupin, večjih enot in poslovalnic itd.

9. tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo najbolj zahtevna opravila analiziranja in upravljanja velikih sistemov, znanstveno-raziskovalnega dela, vodenja in svetovanja ter vodenja in organiziranja na nivoju uprav, direktorjev in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Tej ravni zahtevnosti praviloma ustreza znanje, doseženo s specializacijo ali državnim izpitom po končanem visokem univerzitetnem strokovnem izobraževanju, z magisterijem ali doktoratom.

Tipična opravila so na področju pravnih opravil v zvezi z zastopanjem, svetovanjem, opravila v zvezi s svetovanjem vodstvu, najzahtevnejša opravila na področju revidiranja, računovodstva in finančnega svetovanja, vodenja in upravljanja itd.

Z aktom o sistemizaciji lahko delodajalec določi izpolnjevanje alternativnih zahtev: nižjo stopnjo izobrazbe delavca in določeno število let ustreznih delovnih izkušenj ali ustreznih funkcionalnih znanj. Pravice delavca, ki se odmerjajo po zahtevnosti delovnega mesta, se določajo po tarifnem oziroma plačilnem razredu, v katerega je delovno mesto razvrščeno.

(1) Delodajalec je dolžan pri organizaciji in izvajanju delovnega procesa zagotavljati delavcem varne in zdrave delovne razmere, v katerih ob normalni pazljivosti ter ustrezni strokovni in delovni sposobnosti ne pride do poškodb ali zdravstvenih okvar.

(2) Delavec ima pravico ustno ali pisno zahtevati od delodajalca, da se izvedejo predpisani ukrepi za varno in zdravo delo. Dokler ukrepi za varno in zdravo delo niso zagotovljeni in je zaradi tega ogroženo življenje ali zdravje delavca, lahko delavec delo v takšnih okoliščinah odkloni.

(3) Delavec se je dolžan seznaniti in spoštovati navodila delodajalca o zagotavljanju varnih in zdravih pogojev dela.

Delodajalec je dolžan seznaniti sindikat o ugotovitvah in predlogih pristojnih institucij, ki jih pridobi na sprejeto pobudo sindikata.

Delodajalec krije delavcu vse stroške preventivnih zdravstvenih pregledov, na katere ga napoti, delavec pa jih je dolžan opraviti.

Obdelava osebnih podatkov, vključno s posredovanjem le-teh, ki jih banka pridobi o delavcu iz poslovnega razmerja, izven namenov tega razmerja ni dovoljena.

Vsi splošni akti pri delodajalcu so v slovenščini, v skladu s področno zakonodajo. V slovenščini mora potekati tudi notranje poslovanje pri delodajalcu, ki se nanaša na urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, na dajanje pisnih in ustnih navodil in obveščanje delavcev.

(1) Pogodbo o zaposlitvi je dovoljeno skleniti le za delovno mesto, ki je določeno v aktu o sistemizaciji delodajalca. Pogodba o zaposlitvi mora biti skladna z zakonom, kolektivno pogodbo dejavnosti in kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

(2) Delavec se ne more odpovedati neodtujljivim pravicam, določenim z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

(3) Neodtujljive pravice so pravice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ki so osebne in ki jih delavec ne more prenesti na drugega ter niso predmet dedovanja.

(1) Če se pogodba o zaposlitvi sklepa za vrsto dela, se v njej določijo delovna opravila, za katera je delavec zadolžen, in osnovna plača za vrsto dela.

(2) Delodajalec delavca s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vrsto dela z odredbo seznani o:

• delovnih opravilih, za katere je delavec zadolžen,
• datumu nastopa dela,
• plačilu iz naslova odreditve delovnih opravil.

(3) Delavec lahko kadarkoli pisno zahteva varstvo svojih pravic v zvezi z odredbo iz prejšnjega odstavka tega člena, delodajalec pa se je dolžan najkasneje v 8 (osmih) dneh pisno opredeliti do delavčeve zahteve. Delavčeva zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvajanja odredbe iz prejšnjega odstavka tega člena.

Delodajalec je dolžan objaviti prosto delovno mesto na svoji spletni strani oziroma v obliki, ki je običajna pri delodajalcu.

(1) Pogodba o zaposlitvi vsebuje poleg sestavin, ki jih določa zakon, še:

1. tarifni razred, v katerega sodi delovno mesto, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi,
2. plačilni razred, v katerega sodi delovno mesto, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi, če je tako določeno s splošnim aktom delodajalca,
3. kraj opravljanja dela,
4. določilo, da bo delavec v roku petih delovnih dni po nastopu dela prejel obvestilo o številu dni letnega dopusta, ki mu pripada na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

(2) Delodajalec se bo pri pripravi in spremembah splošnih določil pogodbe o zaposlitvi, ki bo veljala za večino delavcev, in bo temeljila na spremembi splošnega akta, kolektivne pogodbe, delovne zakonodaje ali statusnih spremembah, posvetoval s sindikatom.

Delodajalec ne sme brez pisnega soglasja odrediti dela v drugem kraju, ki je od njihovega prebivališča oddaljen več kot uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom v normalnih voznih razmerah, naslednjim delavcem:

• materi z otrokom do 3 (treh) let starosti,
• materi z otrokom do 7 (sedmih) let starosti in bi v drugem kraju delala v deljenem delovnem času,
• edinemu skrbniku otroka starega do 7 (sedem) let,
• delavcu, ki skrbi za otroka z motnjami v razvoju,
• invalidu, ki predloži mnenje invalidske komisije, da vožnja v eno smer, daljša od ene ure, negativno vpliva na njegovo zdravstveno stanje,
• delavcu z več kot 60 % telesno okvaro, ki predloži mnenje izbranega zdravnika, da vožnja v eno smer, daljša od ene ure, negativno vpliva na njegovo zdravstveno stanje.

(1) Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, kadar gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, pri čemer lahko taka odreditev traja, dokler traja razlog nadomeščanja, vendar ne več kot 12 mesecev. Začasna odreditev ne vpliva na sistem napredovanja, do katerega bi bil delavec upravičen, če do začasne odreditve ne bi prišlo.

(2) Odredba iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati navedbo dela, ki ga je delavec dolžan opravljati, čas trajanja opravljanja tega dela, organizacijsko enoto, v kateri bo delavec delal, in način nagrajevanja, pri čemer je delavec upravičen najmanj do izplačila, kot bi ga prejemal, če do odredbe ne bi prišlo.

(1) Postopek spremembe pogodbe o zaposlitvi ali sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi se začne s ponudbo, ki vsebuje kratko obrazložitev razlogov za ponudbo in predlog sprememb pogodbe o zaposlitvi oziroma besedilo nove pogodbe o zaposlitvi.

(2) Druga pogodbena stranka odgovori na prejeto ponudbo najkasneje v roku 3 (treh) delovnih dni ali podpiše predlagano spremembo pogodbe oziroma novo pogodbo. Za enak čas ponudba veže delodajalca. Če v odgovoru poda spreminjevalne predloge, se pogodbeni stranki dogovarjata o končnem besedilu sprememb pogodbe oziroma nove pogodbe.

(3) Če druga pogodbena stranka na ponudbo v roku iz prejšnjega odstavka ne odgovori ali ne podpiše predloga sprememb pogodbe oziroma besedila nove pogodbe, se šteje, da s ponudbo ne soglaša.

(4) Če se v skladu z zakonom sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

V primeru, ko delodajalec s spremembo splošnega akta v opisnem listu delovnega mesta, ki ga delavec zaseda, zgolj spremeni naziv delovnega mesta, ne pa tudi ostale karakteristike tega delovnega mesta (delovna opravila, odgovornost, pogoje za zasedbo ipd.), ohrani delavec enako osnovno plačo, kot jo je imel pred spremembo.

(1) Suspenz pogodbe o zaposlitvi je, poleg primerov, določenih z zakonom, mogoč tudi iz naslednjih razlogov:

• izobraževanje delavca na lastno željo, če izobraževanje traja dlje časa,
• zaradi osebnih okoliščin delavca.

(2) Suspenz pogodbe se dogovori v pisni obliki.

(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo delodajalec določi vnaprej v pisni obliki.

(2) Za projektno delo se šteje razvojni proces, v katerem se izvajajo enkratne razvojne naloge z določenim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot projekt banke.

(3) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi za opravljanje dela, za katero je v skladu s splošnim aktom delodajalca določen mandat.

(4) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko z novo zaposlenim delavcem sklene tudi zato, da se ugotovi, ali je delavec sposoben opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Tako delo lahko traja največ eno leto. Če delodajalec ugotovi, da delavec ni sposoben opravljati dela, mu je dolžan ob izteku veljavnosti pogodbe plačati namesto odpravnine, ki bi delavcu pripadala na podlagi zakona, odpravnino v višini 1/5 delavčeve osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, za vsak mesec dela pri delodajalcu.

(5) Delodajalec na pisno zahtevo sindikata največ dvakrat letno pisno sporoči sindikatu delež zaposlenih za določen čas.

(1) Delavec in delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, na domu.

(2) Delavec in delodajalec se lahko tudi dogovorita, da bo delo na domu trajalo določeno število ur ali dni v tednu, preostanek ur ali dni do polne tedenske delovne obveznosti pa bo delavec na svojem delovnem mestu.

Pravice, obveznosti, odgovornosti delavca in delodajalca se določijo s pogodbo o zaposlitvi.

2.7. 3. Sprememba delodajalca

(1) Delodajalec prevzemnik je dolžan najmanj 5 (pet) delovnih dni pred prevzemom delavca na delo le-tega obvestiti o datumu in kraju nastopa dela.

(2) Delodajalec prevzemnik je dolžan delavcu, ki bo prešel k njemu na delo, zagotavljati najmanj 12 (dvanajst) mesecev enake pogodbene in druge pravice, kot jih je imel delavec pogodbeno dogovorjene z delodajalcem prenosnikom.

(3) Prevzeti delavec ne sme imeti nižje ravni pravic, kot delavci prevzemnika.

(4) Pred sklenitvijo pogodbe o prevzemu delavcev lahko delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik skleneta s sindikati sporazum, s katerim se uredijo tudi ostale socialno ekonomske pravice prevzetega delavca upoštevaje kontinuiteto delovne dobe in solidarne oziroma subsidiarne materialne odgovornosti obeh delodajalcev za terjatve delavca, kot to določa zakon.

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga oziroma pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od petih delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, kot npr. v primerih, ko je delodajalec sam žrtev kršitve, v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor.

(1) Delodajalec je dolžan na zahtevo delavca obvestiti sindikat o uvedenem postopku odpovedi delavčeve pogodbe o zaposlitvi.

(2) Delodajalec mora obravnavati mnenje sindikata o uvedenem postopku odpovedi delavčeve pogodbe o zaposlitvi in se do njega opredeliti do odpovedi pogodbe, če to mnenje prejme najkasneje 10 dni pred iztekom zakonskega prekluzivnega roka za odpoved pogodbe. V nasprotnem primeru je dolžan to storiti najkasneje v roku 14 dni po prejemu mnenja.

(1) Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če delo delavca ni več potrebno zaradi reorganizacije delovnega procesa, ekonomskih razlogov, zmanjšanja obsega poslovanja, sprememb tehnologije, ukinitve organizacijske enote ali delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in podobnih razlogov.

(2) Ugotavljanje presežnih delavcev se pri delodajalcu izvede na ravni najnižje organizacijske enote, razen če se delodajalec in sindikat do uvedbe postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno ne dogovorita drugače.

(3) Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljena:

• če ima delodajalec na delovnih mestih določene organizacijske enote, za katera se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, ki se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi, osebe, ki delajo preko študentskega servisa, preko delodajalca, ki zagotavlja delo drugim uporabnikom, ali če gre za upokojence;
• če analiza delovnega časa v času odpovedi izkazuje stalni presežek ur delovne obveznosti na enakih ali podobnih delovnih mestih določene organizacijske enote;

(1) Poleg primerov, določenih z zakonom, delodajalec ne sme brez pisnega soglasja delavca odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov:

• materam z otrokom do 3 (treh) let starosti in
• edinemu skrbniku otroka do 7 (sedmega) leta starosti.

(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu hkrati ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delo.

(3) Če delodajalec zahteva podatke o izpolnjevanju pogojev starostne upokojitve od ZPIZ-a, je dolžan o tem sočasno obvestiti delavca ter delavcu izročiti izvod prejete informacije.

Delodajalec je dolžan delavca najkasneje 7 (sedem) delovnih dni pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pisno obvestiti o nameravani odpovedi pogodbe. V pisnem obvestilu je dolžan delavca seznaniti z razlogi odpovedi.

(1) Poleg obveznosti, ki jih določa zakon, je dolžna uprava delodajalca v postopku odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, sindikat obvestiti tudi o:

• analizi stanja z obrazložitvijo razlogov za prenehanje potrebe po delu večjemu številu delavcev,
• poslovanju delodajalca v preteklem obdobju s prikazom stroškov poslovanja.

(2) Analiza in podatki iz prejšnjega odstavka tega člena morajo odražati resnično stanje poslovanja delodajalca in biti posredovana na način, ki omogoča sindikatu celovit vpogled v postopek ugotavljanja večjega števila presežnih delavcev.

(1) Delodajalec ugotavlja presežne delavce zlasti na podlagi naslednjih kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev:

• delovna uspešnost delavca,
• strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
• delovna doba,
• zdravstveno stanje delavca,
• socialno stanje delavca in njegove družine,
• število mladoletnih otrok.

(2) Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost delavca. Ta kriterij je pri določanju presežnih delavcev dovoljeno uporabiti le, če delodajalec v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu predhodno opredeli merila za ugotavljanje delovne uspešnosti. Prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec z višjo oceno delovne uspešnosti.

(3) Delodajalec in sindikat se pred pričetkom postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev posvetujeta z namenom, da dosežeta sporazum o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in podjetniško kolektivno pogodbo. Če sporazum ni dosežen, določi kriterije delodajalec na podlagi zakona in kolektivne pogodbe.

(4) Presežni delavci se določajo v okviru kategorij, ki jih opredeli uprava po predhodnem posvetovanju s sindikatom.

(1) Delodajalec lahko delavcu, ki ne dosega pričakovanih rezultatov oziroma ne izpolnjuje zakonske ali druge pogoje za opravljanje dela, zaradi česar ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (razlog nesposobnosti), redno odpove pogodbo o zaposlitvi na način, določen z zakonom in s to kolektivno pogodbo.

(2) Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela oziroma neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, zaradi česar delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih obveznosti, se ugotovi na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčeve rezultate pri delu oziroma izpolnjevanje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje najmanj 30 (trideset) dni delavčeve prisotnosti na delu.

(1) Če delavec krši obveznosti, določene s pogodbo o zaposlitvi, ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, določene s kolektivno pogodbo delodajalca ali splošnim aktom delodajalca, pa te kršitve onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, mu lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

(2) Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je dolžan delodajalec delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti.

(3) Opozorilo iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan delodajalec posredovati delavcu najkasneje v roku 60 (šestdeset) dni od dneva, ko je izvedel za kršitev delovne ali pogodbene obveznosti in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

(4) Opozorilo, starejše od 9 (devetih) mesecev, ne predstavlja procesne predpostavke za uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

(1) Če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je odpovedni rok 1 (en) mesec, če s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali pogodbo o zaposlitvi ni drugače določeno.

(2) V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga je odpovedni rok najmanj:– do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,– od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni,– nad dve leti zaposlitve in do vključno 20 let pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni,– nad 20 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 65 dni,– nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni,– nad 30 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 100 dni in– nad 35 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 120 dni.

(3) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec delavcu iz razloga nesposobnosti, se upoštevajo odpovedni roki, določeni z zakonom.

(4) V času odpovednega roka ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela 4 (štiri) ure na teden zaradi iskanja nove zaposlitve.

(1) Delavec, ki se namerava upokojiti, pisno sporoči delodajalcu svojo namero in datum upokojitve. V pisnem odgovoru delodajalec seznani delavca z njegovimi pravicami in obveznostmi pri delodajalcu ob prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve.

(2) Če se delavec upokoji in ni mogel izrabiti letnega dopusta iz razlogov na strani delodajalca, mu je dolžan delodajalec za neizrabljen del letnega dopusta plačati odškodnino.

(1) Pripravnik je delavec, ki prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela, za katero se zahteva najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe.

(2) Pripravniška doba traja glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe:

– V. in VI/1. stopnja:                 4 mesece,
– VI/2. stopnja:                       6 mesecev,
– VII. ali več stopnja:                9 mesecev.

(3) Pripravniška doba se lahko skrajša, vendar ne za več kot polovico določenega trajanja pripravništva.

(4) Delodajalec lahko odloči, da delavcu ni potrebno opravljati pripravništva oziroma da se pripravniška doba skrajša, če je že pridobil ustrezne izkušnje na podobnih delih v kakršnikoli obliki opravljanja dela (na primer pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, študentsko delo).

(1) Delodajalec je dolžan pripravnika takoj po nastopu dela seznaniti z obveznostmi v času pripravništva:

• da se mora udeležiti vseh programov in oblik usposabljanja,
• da mora opravljati vse naloge, ki mu jih odredi mentor,
• da vodi dnevnik o svojem delu.

(2) Delodajalec mora pripravniku ob pričetku dela določiti mentorja, na predlog mentorja lahko tudi inštruktorje in mu v pisni obliki vročiti program pripravništva ter dati navodila za vodenje dnevnika.

(1) Pred iztekom pripravniške dobe opravlja pripravnik pripravniški izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva.

(2) Pripravniški izpit je sestavljen iz:

• splošnega dela, ki je enoten za vse pripravnike in zajema poznavanje delodajalca (vloga, pomen, dejavnost itd.),
• posebnega dela, ki zajema preizkus znanja stroke in področja dela, za katero se pripravnik usposablja.