Plačo delavca sestavlja: osnovna plača (52. in 53. člen), dodatki (55. člen), del plače na podlagi delovne uspešnosti (54. člen) ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja (58. člen).
V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost (na primer: relativno razmerje, število točk..).
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja, ne more biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, oziroma plačilni razred v katerega je delavec razporejen.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja, ne more biti nižja od najnižje osnovne plače za posamezni tarifni razred oziroma plačilni razred, v katerega je delavec razporejen.
Za vnaprej določene (predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja plača za posamezni tarifni razred.
Najnižja osnovna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja plača za posamezni tarifni razred.
Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu (največ za čas do 6 mesecev), ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.

Delavcu, ki v koledarskem letu izpolni 10, 20 ali 30 let delovne dobe, pripada jubilejna nagrada v višini najmanj:
– za 10 let delovne dobe v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda iz te kolektivne pogodbe,
– za 20let delovne dobe v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda iz te kolektivne pogodbe,
– za 30 let delovne dobe v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda iz te kolektivne pogodbe.
Delavcu, ki v koledarskem letu izpolni 10, 20 ali 30 let delovne dobe, pripada jubilejna nagrada v višini najmanj:
– za 10 let delovne dobe v višini ene najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda iz te kolektivne pogodbe,
– za 20 let delovne dobe v višini ene in pol najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda iz te kolektivne pogodbe,
– za 30 let delovne dobe v višini dveh najnižjih osnovnih plač I. tarifnega razreda iz te kolektivne pogodbe.
Dokupljena leta se ne štejejo v pogoj za pridobitev jubilejne nagrade. Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po nastanku pravice.
Delavec prejme jubilejno nagrado za določen jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.

Delavcu – pripravniku pripada plača v višini 70% izhodiščne plače najnižje osnovne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.