4. člen
(Časovna veljavnost)
62. člen
(Višina nadomestila plače)
(1) Nadomestilo plače delavca ne more biti višje kot znaša njegova povprečna plača za zadnje tri mesece za poln delovni čas. Nadomestilo plače ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(2) Če je v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v pogodbi o zaposlitvi delavca določeno, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, je le-to izključeno iz osnove za izračun nadomestila plače.
(3) Ta kolektivna pogodba se šteje za poseben predpis po sedmem odstavku 137. člena ZDR.
(2) Če je v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v pogodbi o zaposlitvi delavca določeno, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, je le-to izključeno iz osnove za izračun nadomestila plače.
(3) Ta kolektivna pogodba se šteje za poseben predpis po sedmem odstavku 137. člena ZDR.