(1) Izhodiščna plača in najnižja možna osnovna plača zaposlenega v tarifnem razredu za polni delovni čas se določita v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe dejavnosti v mesečnem ali urnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Izhodiščna plača služi le kot osnova za izračun plač pri tistih delodajalcih, ki uporabljajo ta znesek kot osnovo za izračun svojih osnovnih plač. Najnižja osnovna plača pa predstavlja dejansko najnižjo osnovno plačo zaposlenih za posamezni tarifni razred.
(2) Osnovna plača zaposlenega se določi v pogodbi o zaposlitvi. Višina osnovne plače je enaka ali višja od najnižje osnovne plače ustreznega tarifnega razreda. Določi se v mesečnem ali urnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Pri določanju zneska osnovne plače se upošteva zahtevnost dela, ugotovljena v skladu s 14. točko tega člena, razen dodatkov za posebne obremenitve iz 84. člena te kolektivne pogodbe.
(3) Dogovorjeni znesek iz 1. in 2. točke tega člena velja za poln delovni čas ob pogojih 40-urnega delovnega tedna ali krajšega delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom, oziroma iz tega izračunano delovno uro.
(4) Eskalacija je način usklajevanja najnižje osnovne plače in izhodiščne plače po tej kolektivni pogodbi. Izhodiščne in najnižje osnovne plače, določene v tarifni prilogi, se usklajujejo na enak način kot ga za plače v gospodarstvu za posamezno obdobje določa dogovor o politiki plač oziroma drug predpis na ravni države.
(5) Osnovne plače v gospodarskih družbah niso neposredno zavezane eskalaciji v primeru, če so po uskladitvi najnižjih osnovnih plač v tarifni prilogi osnovne plače v gospodarskih družbah enake ali višje od najnižje osnovne plače v posameznem tarifnem razredu te kolektivne pogodbe. Ne glede na prejšnje določilo so osnovne plače zavezane eskalaciji, če je tako opredeljeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali internem aktu.
(4) Pogodbene stranke se o višini najnižjih osnovnih plač in o politiki plač po tej kolektivni pogodbi za naslednje leto dogovorijo najpozneje do konca tekočega leta. Pri tem kot podlage upoštevajo uradne podatke Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin in napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, lahko pa tudi ekonomsko stanje v dejavnosti.
(5) V skladu z dogovorom iz prejšnjega odstavka so posamezni delodajalci dolžni s sindikati pri delodajalcu dogovoriti politiko plač za naslednje leto, pri čemer poleg osnov iz prejšnjega odstavka upoštevajo stanje in ekonomske kazalce družbe.
(6) Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine pogodb o zaposlitvi, kolektivnih pogodb in splošnih aktov pri delodajalcih.
(7) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(8) Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena in prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– pri delodajalcih, ki so z njim kapitalsko povezani z večinskim deležem,
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(9) V primeru, da se plače izplačujejo enkrat mesečno, se morajo izplačevati v polnem znesku najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Če pa se pri delodajalcu izplačujejo plače večkrat na mesec, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(10) V primeru zamude izplačila plač in drugih prejemkov za več kot 30 koledarskih dni od dneva izplačila, določenega po tej kolektivni pogodbi, mora delodajalec ob izplačilu izplačati plače in druge prejemke v realni vrednosti z upoštevanjem indeksa rasti življenjskih stroškov.
(11) Plače, nadomestila, drugi osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v denarju ali se nakazujejo na bančni račun, razen za prehrano, kadar je ta organizirana.
(12) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(13) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
(14) Delodajalec z metodologijo za vrednotenje delovnih mest razvrsti delovna mesta oziroma delavce znotraj tarifnih razredov v najmanj tri plačilne razrede. Pri tem mora upoštevati predvsem naslednje zahteve:
– dodatna znanja in usposobljenost, ki se lahko izražajo tudi preko zahtevanih delovnih izkušenj
– vodenje
– odgovornosti
– povečan napor (dinamične in statične obremenitve in napor čutil)
– težje pogoje dela, če jih delodajalec ne izplačuje v obliki dodatkov. Delodajalec, ki nima sprejete ustrezne metodologije, mora razvrstiti delovna mesta oziroma delavce skladno s prilogo II te kolektivne pogodbe in upoštevanjem zahtev iz zgornjega odstavka, s tem, da osnovna plača v nobenem primeru ni nižja kot je najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred.
(15) Delodajalec je dolžan pred sprejemom ali ob spremembi metodologije za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti reprezentativne sindikate pri delodajalcu.