17. člen
Dodatki za posebne obremenitve
(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 15% od osnove.
(8) Delavcem pripadajo tudi dodatki za:
1. izpostavljenost negativnim vplivom okolja, kot so npr. dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba ali pri delu v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo,
2. za nošenje zaščitnih sredstev: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu oziroma naprave za dovajanje svežega zraka, slušalke proti hrupu in
3. za posebne nevarnosti pri delu: požar, voda, eksplozija.
Višina dodatka se določi glede na stopnjo delavčeve obremenitve in ne more biti manjša od 3% izhodiščne plače delavca za prvi tarifni razred za posamezno vrsto vpliva.
Dodatki za pogoje dela se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v (analitičnem) vrednotenju delovnega mesta in se posebej izkazujejo v osnovni plači.
(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
(6) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah 10%
– za delo v deljenem delovnem času,
za vsakokratno prekinitev dela več kot 1 uro 15%
– za dežurstvo 20%– za nočno delo 50%– za delo preko polnega delovnega časa 30%– za delo v nedeljo 50%
– za nočno delo 55%
– za delo preko polnega delovnega časa 50%
– za delo v nedeljo 60%
– za delo na dela proste dneve po zakonu 150%
(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 15% od osnove.
(8) Delavcem pripadajo tudi dodatki za:
1. izpostavljenost negativnim vplivom okolja, kot so npr. dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba ali pri delu v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo,
2. za nošenje zaščitnih sredstev: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu oziroma naprave za dovajanje svežega zraka, slušalke proti hrupu in
3. za posebne nevarnosti pri delu: požar, voda, eksplozija.
Višina dodatka se določi glede na stopnjo delavčeve obremenitve in ne more biti manjša od 3% izhodiščne plače delavca za prvi tarifni razred za posamezno vrsto vpliva.
Dodatki za pogoje dela se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v (analitičnem) vrednotenju delovnega mesta in se posebej izkazujejo v osnovni plači.