Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
II. IZPLAČILA
3. člen
(vrste izplačil)
(1) Vrste izplačil so vrednosti, ki pripadajo funkcionarju in javnemu uslužbencu ob izplačilu plače.
(2) Vrste izplačil so združene v naslednje tipe izplačil:
A – bruto plača – redno delo
B – bruto plača – nadomestila
C – dodatki
D – delovna uspešnost
E – bruto plača – delo prek polnega delovnega časa
F – bonitete
G – nadomestila v breme delodajalca
H – nadomestila v breme ZZZS, ZPIZ, MO, MNZ in sodišča
I – povračilo stroškov
J – drugi dohodki iz delovnega razmerja
K – odtegljaji
L – nadomestila drugih izplačevalcev
M – kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje
N – neplačana odsotnost
O – dežurstvo
R – dodatki za delo v tujini
S – povračila/nadomestila v tujini
T – odtegljaji v tujini
(2) Vrste izplačil so združene v naslednje tipe izplačil:
A – bruto plača – redno delo
B – bruto plača – nadomestila
C – dodatki
D – delovna uspešnost
E – bruto plača – delo prek polnega delovnega časa
F – bonitete
G – nadomestila v breme delodajalca
H – nadomestila v breme ZZZS, ZPIZ, MO, MNZ in sodišča
I – povračilo stroškov
J – drugi dohodki iz delovnega razmerja
K – odtegljaji
L – nadomestila drugih izplačevalcev
M – kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje
N – neplačana odsotnost
O – dežurstvo
R – dodatki za delo v tujini
S – povračila/nadomestila v tujini
T – odtegljaji v tujini
19. člen
(posebnosti pri izračunavanju plače)
(1) Za zavarovanca:
– ki do začetka začasne zadržanosti od dela še ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov,
– ki se poškoduje na poti na delo, preden ga je nastopil,
se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, kakor če bi delal.
(2) Osnova za vrsto dela, ki v šifrantu izplačil ni posebej opredeljena, je osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja.
(3) Če je javni uslužbenec pri istem proračunskem uporabniku razporejen na dve ali več delovnih mest, ali če se mu med mesecem spremeni plačni razred, se izvedeta dva ali več ločenih obračunov plač. Ločeni obračuni so samo pri izračunih bruto plača 1. stopnja in bruto plača 2. stopnja ter morajo biti prikazani na eni plačilni listi. Plačilne liste so priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.
(4) Na plačilni listi so pri neto znesku prikazane vrednosti za:
– tip izplačil F in vrste izplačil I011, I021, I072, 080, I090, I110, I901 zaradi plačila prispevkov in davčnega odtegljaja,
– vrste izplačil tipa I, katerih del se v skladu z uredbo vlade všteva v davčno osnovo, se na plačilni listi v delu, v katerem so prikazana povračila stroškov, prikažejo v celoti,
– vrsto izplačila A030 zaradi plačila prispevkov,
– vrsto izplačila M011.
(5) Kadar se izračunava plača za delo v skrajšanem delovnem času, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za skrajšani delovni čas (Z071). Pri izračunu števila normiranih ur (Z061) se upošteva: Z060/Z053 x Z052.
(6) Kadar je pri izračunavanju plače potrebno upoštevati znižanje ali zvišanje osnovne plače glede na 9.a, 14.,15., 16., 19., 20. člen ZSPJS, se plača na plačilni listi prikaže kot osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja (Z070, Z116, Z118, Z591, Z592).
(7) Če je javni uslužbenec zaposlen pri več uporabnikih proračuna, se mu pri vsakem izplača sorazmerni del plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno pri posameznem uporabniku proračuna.
(8) Ker pripada javnemu uslužbencu v skladu z zakonom minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, se pri vrstah izplačil tipa C upoštevajo le tisti dodatki, ki se obračunajo in izplačajo za polni delovni čas, pri čemer se upoštevajo tudi spremenljivi dodatki (dodatki pod posebnimi pogoji dela v rednem delovnem času). Prav tako se upošteva tudi delovna uspešnost z upoštevanjem določila štiriindvajsetega odstavka tega člena. Če javni uslužbenec zaradi odsotnosti prejema nadomestila in zato ne dela polni delovni čas, se upošteva bruto urna postavka v razliki do minimalne plače le za ure dela. Tako ugotovljena razlika se prišteje k A010 in dodajo zneski nadomestil. Razlika med Z100 in prej ugotovljenim zneskom je A030.
(9) Če se odsotnosti evidentirajo in nadomestila obračunajo z enomesečno zamudo, se v postopku iz prejšnjega odstavka poračuna že izplačana razlika do minimalne plače za ure odsotnosti.
(10) Pri izračunavanju plače po tej uredbi se morajo vse vrednosti zaokroževati na dve decimalki natančno.
(11) Vse vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124), so med izplačili ponovno izračunane in prikazane samo od normiranih ur rednega dela. V prvem mesecu prehoda na nov obračun plač po ZSPJS velja, da je Z124 = Z120.
(12) Sredstva, ki se namenjajo za izplačilo redne delovne uspešnosti, se zagotavljajo iz finančnih sredstev tekočega leta.
(13) Če je treba plače poračunati za preteklo obdobje pred prvim obračunom plače po ZSPJS, se poračunajo po izračunih, ki so se uporabljali pred prvim obračunom plače po ZSPJS.
(14) Pripravniku se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako da je njegova osnovna plača med pripravništvom za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva, razen če področni zakon ne določa drugače.
(15) Osnovna plača se v skladu s 15. členom ZSPJS zaradi zaposlitve za določen čas lahko poveča le z določenim številom plačnih razredov. Pri tem se za osnovo vedno upošteva plačni razred, ki je določen za zaposlitev na takem delovnem mestu ali s takim nazivom za nedoločen čas.
(16) Zaradi načina izračuna bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) in bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124) so med izplačili ponovno izračunane in prikazane od normiranih ur rednega dela oziroma od dejanskih ur. V prvem mesecu prehoda na nov obračun plač po ZSPJS velja, da je Z124=Z120.
(17) Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske učne obveznosti, se plačilo za povečano tedensko učno obveznost določi tako, da se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za faktor povečane učne obveznosti (nadobremenitve) (Z600).
(18) Če delo iz naslova dodatne tedenske učne obveznosti v skladu s prejšnjim odstavkom opravlja ravnatelj oziroma direktor s področja osnovnega šolstva in srednjih šol, višjih strokovnih šol in za ravnatelje dijaških domov, se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko učiteljeve oziroma predavateljeve osnovne plače. Ta se določi tako, da se upošteva pridobljeni naziv ravnatelja oziroma direktorja ter najvišji plačni razred v tem nazivu. Vrednost tako določenega plačnega razreda se deli s 174.
(19) Če je javnemu uslužbencu v skladu s petim odstavkom 14. člena ZSPJS določena zmanjšana tedenska učna obveznost, se mu bruto plača ustrezno zniža. Znesek znižanega plačila se določi tako, da se mesečno število ur zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za ustrezni faktor zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) (Z600).
(20) Faktor za izračun povečane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z600) iz sedemnajstega in devetnajstega odstavka tega člena znaša od 1,00 do 1,30, in sicer:
– faktor 1,00 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 30- do 35-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,05 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 23- do 29-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,20 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 19- do 22-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,30 za predavatelje na višji strokovni šoli in za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja predpisana tedenska učna obveznost v obsegu manj kot 19 ur.
(21) Ne glede na prejšnji odstavek znaša faktor za izračun povečane učne obveznosti (Z600) za ravnatelje oziroma direktorje iz osemnajstega odstavka tega člena:
– faktor 1,00 za ravnatelje dijaških domov,
– faktor 1,20 za ravnatelje oziroma direktorje s področja osnovnega šolstva in srednjih šol,
– faktor 1,30 za ravnatelje in direktorje višjih strokovnih šol.
(22) Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske pedagoške obveznosti, se plačilo za dodatno tedensko pedagoško obveznost določi tako, da se število ur dejanske dodatne tedenske pedagoške obveznosti, določene v skladu s 63. členom Zakona o visokem šolstvu, pomnoži z vrednostjo mesečne osnovne plače javnega uslužbenca in deli s 40. To se pomnoži s faktorjem za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602).
(23) Faktor za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602) iz prejšnjega odstavka znaša od 2,65 do 3,00, in sicer:
– faktor 2,65 za asistente,
– faktor 3,00 za visokošolske učitelje (lektorje, predavatelje, višje predavatelje, docente, izredne profesorje, redne profesorje),
– faktor 3,00 za druge visokošolske sodelavce, za katere dodatno tedensko pedagoško obveznost določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom.
(24) V mesecu, ko se javnemu uslužbencu izplača delovna uspešnost za več mesecev skupaj, se pri osnovi za izračun nadomestila Z120 oziroma Z124 upošteva le delež delovne uspešnosti za ta mesec, izračunan na naslednji način:
– delež letne delovne uspešnosti = letna delovna uspešnost / 12,
– delež polletne delovne uspešnosti = polletna delovna uspešnost / 6,
– delež trimesečne delovne uspešnosti = trimesečna delovna uspešnost / 3.
(25) Pri izračunu vrst izplačil tipov E in O se od vrst izplačil tipa C (C100, C120, C111 in C110), ki nastopajo v formulah, upošteva zgolj njihov faktor, določen pri posamezni vrsti izplačila in izračunan na podlagi osnovne plače javnega uslužbenca. Dodatek za delo prek polnega delovnega časa (C120) se ne izplačuje.
(26) Vrednost vrste izplačila, ki se poračunava za preteklo obdobje (oznake vrst izplačil 900 in 901), se ne upošteva v osnovah za nadomestili Z120 in Z124 oziroma se upošteva le ustrezen delež vrste izplačila za posamezen mesec.
(27) Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in generalni direktor policije določita vrsto in vsebino podatkov o delovnem mestu ali nazivu zaposlenega, nazivu agencije ali organizacijske enote ter o naslovu prejemnika plače, ki se prikažejo na plačilni listi zaposlenega.
(28) Če ima javni uslužbenec ali funkcionar določeno osnovno plačo za krajši delovni čas (Z071) ali mu je, glede na delež zaposlitve, določen delež osnovne plače (Z551), je treba osnovno plačo te vrste upoštevati v nadaljnjem izračunu plače kot tudi pri odpravi nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca oziroma funkcionarja.
(29) Če je treba funkcionarju znižati plačo oziroma nadomestilo v skladu s 44. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; ZIntPK), se bruto plača 3. stopnja zavezanca (Z080) zniža za ustrezen odstotek. Odbitek se odšteje od bruto plače 3. stopnja (Z080), pri čemer se vrednost odbitka izračuna od osnovne plače zavezanca. Če je bruto plača, znižana za izračunani znesek odbitka (Z620) večja kot znaša sorazmerni delež minimalne plače za redno delo, se od bruto plače 3. stopnja odšteje izračunani odbitek plače po ZIntPK (Z620). Če je razlika med bruto plačo 3. stopnja in izračunanim zneskom odbitka (Z620) manjša od sorazmernega deleža minimalne plače, se odbitek zavezancu po ZIntPK izračuna kot (Z620 = bruto plača 3. stopnja – Z100). Tako izračunana bruto plača 3. stopnja se zavezancu nadalje vsak mesec znižuje za odbitek (Z620), vse dokler zavezanec ne izpolni obveznosti. Pri tem njegova bruto plača 3. stopnja ne sme biti manjša od minimalne plače (Z080 ≥ Z100).
(30) V tej uredbi se pri izrazih 2. člena v izračunih, ki vsebujejo Z070 (v primeru nastopa katere od osnovnih plač javnega uslužbenca), Z070 nadomesti z vrsto osnovne plače javnega uslužbenca, ki jo je treba upoštevati. To se upošteva pri izrazih: Z151 (če je vrednost (Z100 – Z120)/Z050 pozitivna, se razlika do minimalne plače izračuna, drugače pa ne), Z551, Z571, Z590 in A020 (urna postavka Z151 x ure rednega dela A010).
(31) Ne glede na določitev vrst izplačil tipa izplačila D (delovna uspešnost) iz 3. člena te uredbe se upoštevajo omejitve izplačil v skladu s 6. in 7. členom Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12), v skladu s 160. in 161. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A in 47/13), v skladu s 50. in 69. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12 in 46/13) ter v skladu s 44.č in 44.d členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 40/12 – ZUJF in 46/13).
(32) Če javni uslužbenec opravljene ure dela preko polnega delovnega časa, v skladu s posebnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami, te ure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa. V razmerju ena proti ena mu pripada plačilo pripadajočih dodatkov iz naslova opravljenega dela v manj ugodnem delovnem času, in sicer z vrstami izplačil E060, E061, E062, E063, E064 in E065.
(33) Vrsti izplačil C020 in C150 je treba upoštevati in izračunavati datumsko oziroma na dan, ko upravičenost do posamezne vrste izplačila nastopi oziroma se prekine.
(34) Če je javni uslužbenec ali funkcionar zaposlen za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve, razen dodatkov, ki se obračunajo glede na dejansko opravljene ure.
(35) Za mesec izračuna plače, za katerega velja, da je obračunana plača javnega uslužbenca nižja od zneska minimalne plače, je treba znesek minimalne plače uporabiti tudi kot osnovo za izračun nadomestil tekočega meseca (Z120).
(36) Osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja je plača v izrazih Z070, Z116, Z118, Z571, Z580, Z581, Z591, Z592.
– ki do začetka začasne zadržanosti od dela še ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov,
– ki se poškoduje na poti na delo, preden ga je nastopil,
se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, kakor če bi delal.
(2) Osnova za vrsto dela, ki v šifrantu izplačil ni posebej opredeljena, je osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja.
(3) Če je javni uslužbenec pri istem proračunskem uporabniku razporejen na dve ali več delovnih mest, ali če se mu med mesecem spremeni plačni razred, se izvedeta dva ali več ločenih obračunov plač. Ločeni obračuni so samo pri izračunih bruto plača 1. stopnja in bruto plača 2. stopnja ter morajo biti prikazani na eni plačilni listi. Plačilne liste so priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.
(4) Na plačilni listi so pri neto znesku prikazane vrednosti za:
– tip izplačil F in vrste izplačil I011, I021, I072, 080, I090, I110, I901 zaradi plačila prispevkov in davčnega odtegljaja,
– vrste izplačil tipa I, katerih del se v skladu z uredbo vlade všteva v davčno osnovo, se na plačilni listi v delu, v katerem so prikazana povračila stroškov, prikažejo v celoti,
– vrsto izplačila A030 zaradi plačila prispevkov,
(5) Kadar se izračunava plača za delo v skrajšanem delovnem času, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za skrajšani delovni čas (Z071). Pri izračunu števila normiranih ur (Z061) se upošteva: Z060/Z053 x Z052.
(6) Kadar je pri izračunavanju plače potrebno upoštevati znižanje ali zvišanje osnovne plače glede na 9.a, 14.,15., 16., 19., 20. člen ZSPJS, se plača na plačilni listi prikaže kot osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja (Z070, Z116, Z118, Z591, Z592).
(7) Če je javni uslužbenec zaposlen pri več uporabnikih proračuna, se mu pri vsakem izplača sorazmerni del plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno pri posameznem uporabniku proračuna.
(8) Ker pripada javnemu uslužbencu v skladu z zakonom minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, se pri vrstah izplačil tipa C upoštevajo le tisti dodatki, ki se obračunajo in izplačajo za polni delovni čas, pri čemer se upoštevajo tudi spremenljivi dodatki (dodatki pod posebnimi pogoji dela v rednem delovnem času). Prav tako se upošteva tudi delovna uspešnost z upoštevanjem določila štiriindvajsetega odstavka tega člena. Če javni uslužbenec zaradi odsotnosti prejema nadomestila in zato ne dela polni delovni čas, se upošteva bruto urna postavka v razliki do minimalne plače le za ure dela. Tako ugotovljena razlika se prišteje k A010 in dodajo zneski nadomestil. Razlika med Z100 in prej ugotovljenim zneskom je A030.
(9) Če se odsotnosti evidentirajo in nadomestila obračunajo z enomesečno zamudo, se v postopku iz prejšnjega odstavka poračuna že izplačana razlika do minimalne plače za ure odsotnosti.
(10) Pri izračunavanju plače po tej uredbi se morajo vse vrednosti zaokroževati na dve decimalki natančno.
(11) Vse vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124), so med izplačili ponovno izračunane in prikazane samo od normiranih ur rednega dela. V prvem mesecu prehoda na nov obračun plač po ZSPJS velja, da je Z124 = Z120.
(12) Sredstva, ki se namenjajo za izplačilo redne delovne uspešnosti, se zagotavljajo iz finančnih sredstev tekočega leta.
(13) Če je treba plače poračunati za preteklo obdobje pred prvim obračunom plače po ZSPJS, se poračunajo po izračunih, ki so se uporabljali pred prvim obračunom plače po ZSPJS.
(14) Pripravniku se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako da je njegova osnovna plača med pripravništvom za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva, razen če področni zakon ne določa drugače.
(15) Osnovna plača se v skladu s 15. členom ZSPJS zaradi zaposlitve za določen čas lahko poveča le z določenim številom plačnih razredov. Pri tem se za osnovo vedno upošteva plačni razred, ki je določen za zaposlitev na takem delovnem mestu ali s takim nazivom za nedoločen čas.
(16) Zaradi načina izračuna bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) in bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124) so med izplačili ponovno izračunane in prikazane od normiranih ur rednega dela oziroma od dejanskih ur. V prvem mesecu prehoda na nov obračun plač po ZSPJS velja, da je Z124=Z120.
(17) Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske učne obveznosti, se plačilo za povečano tedensko učno obveznost določi tako, da se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za faktor povečane učne obveznosti (nadobremenitve) (Z600).
(18) Če delo iz naslova dodatne tedenske učne obveznosti v skladu s prejšnjim odstavkom opravlja ravnatelj oziroma direktor s področja osnovnega šolstva in srednjih šol, višjih strokovnih šol in za ravnatelje dijaških domov, se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko učiteljeve oziroma predavateljeve osnovne plače. Ta se določi tako, da se upošteva pridobljeni naziv ravnatelja oziroma direktorja ter najvišji plačni razred v tem nazivu. Vrednost tako določenega plačnega razreda se deli s 174.
(19) Če je javnemu uslužbencu v skladu s petim odstavkom 14. člena ZSPJS določena zmanjšana tedenska učna obveznost, se mu bruto plača ustrezno zniža. Znesek znižanega plačila se določi tako, da se mesečno število ur zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za ustrezni faktor zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) (Z600).
(20) Faktor za izračun povečane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z600) iz sedemnajstega in devetnajstega odstavka tega člena znaša od 1,00 do 1,30, in sicer:
– faktor 1,00 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 30- do 35-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,05 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 23- do 29-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,20 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 19- do 22-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,30 za predavatelje na višji strokovni šoli in za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja predpisana tedenska učna obveznost v obsegu manj kot 19 ur.
(21) Ne glede na prejšnji odstavek znaša faktor za izračun povečane učne obveznosti (Z600) za ravnatelje oziroma direktorje iz osemnajstega odstavka tega člena:
– faktor 1,00 za ravnatelje dijaških domov,
– faktor 1,20 za ravnatelje oziroma direktorje s področja osnovnega šolstva in srednjih šol,
– faktor 1,30 za ravnatelje in direktorje višjih strokovnih šol.
(22) Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske pedagoške obveznosti, se plačilo za dodatno tedensko pedagoško obveznost določi tako, da se število ur dejanske dodatne tedenske pedagoške obveznosti, določene v skladu s 63. členom Zakona o visokem šolstvu, pomnoži z vrednostjo mesečne osnovne plače javnega uslužbenca in deli s 40. To se pomnoži s faktorjem za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602).
(23) Faktor za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602) iz prejšnjega odstavka znaša od 2,65 do 3,00, in sicer:
– faktor 2,65 za asistente,
– faktor 3,00 za visokošolske učitelje (lektorje, predavatelje, višje predavatelje, docente, izredne profesorje, redne profesorje),
– faktor 3,00 za druge visokošolske sodelavce, za katere dodatno tedensko pedagoško obveznost določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom.
(24) V mesecu, ko se javnemu uslužbencu izplača delovna uspešnost za več mesecev skupaj, se pri osnovi za izračun nadomestila Z120 oziroma Z124 upošteva le delež delovne uspešnosti za ta mesec, izračunan na naslednji način:
– delež letne delovne uspešnosti = letna delovna uspešnost / 12,
– delež polletne delovne uspešnosti = polletna delovna uspešnost / 6,
– delež trimesečne delovne uspešnosti = trimesečna delovna uspešnost / 3.
(25) Pri izračunu vrst izplačil tipov E in O se od vrst izplačil tipa C (C100, C120, C111 in C110), ki nastopajo v formulah, upošteva zgolj njihov faktor, določen pri posamezni vrsti izplačila in izračunan na podlagi osnovne plače javnega uslužbenca. Dodatek za delo prek polnega delovnega časa (C120) se ne izplačuje.
(26) Vrednost vrste izplačila, ki se poračunava za preteklo obdobje (oznake vrst izplačil 900 in 901), se ne upošteva v osnovah za nadomestili Z120 in Z124 oziroma se upošteva le ustrezen delež vrste izplačila za posamezen mesec.
(27) Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in generalni direktor policije določita vrsto in vsebino podatkov o delovnem mestu ali nazivu zaposlenega, nazivu agencije ali organizacijske enote ter o naslovu prejemnika plače, ki se prikažejo na plačilni listi zaposlenega.
(28) Če ima javni uslužbenec ali funkcionar določeno osnovno plačo za krajši delovni čas (Z071) ali mu je, glede na delež zaposlitve, določen delež osnovne plače (Z551), je treba osnovno plačo te vrste upoštevati v nadaljnjem izračunu plače kot tudi pri odpravi nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca oziroma funkcionarja.
(29) Če je treba funkcionarju znižati plačo oziroma nadomestilo v skladu s 44. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; ZIntPK), se bruto plača 3. stopnja zavezanca (Z080) zniža za ustrezen odstotek. Odbitek se odšteje od bruto plače 3. stopnja (Z080), pri čemer se vrednost odbitka izračuna od osnovne plače zavezanca. Če je bruto plača, znižana za izračunani znesek odbitka (Z620) večja kot znaša sorazmerni delež minimalne plače za redno delo, se od bruto plače 3. stopnja odšteje izračunani odbitek plače po ZIntPK (Z620). Če je razlika med bruto plačo 3. stopnja in izračunanim zneskom odbitka (Z620) manjša od sorazmernega deleža minimalne plače, se odbitek zavezancu po ZIntPK izračuna kot (Z620 = bruto plača 3. stopnja – Z100). Tako izračunana bruto plača 3. stopnja se zavezancu nadalje vsak mesec znižuje za odbitek (Z620), vse dokler zavezanec ne izpolni obveznosti. Pri tem njegova bruto plača 3. stopnja ne sme biti manjša od minimalne plače (Z080 ≥ Z100).
(30) V tej uredbi se pri izrazih 2. člena v izračunih, ki vsebujejo Z070 (v primeru nastopa katere od osnovnih plač javnega uslužbenca), Z070 nadomesti z vrsto osnovne plače javnega uslužbenca, ki jo je treba upoštevati. To se upošteva pri izrazih: Z151 (če je vrednost (Z100 – Z120)/Z050 pozitivna, se razlika do minimalne plače izračuna, drugače pa ne), Z551, Z571, Z590 in A020 (urna postavka Z151 x ure rednega dela A010).
(31) Ne glede na določitev vrst izplačil tipa izplačila D (delovna uspešnost) iz 3. člena te uredbe se upoštevajo omejitve izplačil v skladu s 6. in 7. členom Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12), v skladu s 160. in 161. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A in 47/13), v skladu s 50. in 69. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12 in 46/13) ter v skladu s 44.č in 44.d členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 40/12 – ZUJF in 46/13).
(32) Če javni uslužbenec opravljene ure dela preko polnega delovnega časa, v skladu s posebnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami, te ure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa. V razmerju ena proti ena mu pripada plačilo pripadajočih dodatkov iz naslova opravljenega dela v manj ugodnem delovnem času, in sicer z vrstami izplačil E060, E061, E062, E063, E064 in E065.
(33) Vrsti izplačil C020 in C150 je treba upoštevati in izračunavati datumsko oziroma na dan, ko upravičenost do posamezne vrste izplačila nastopi oziroma se prekine.
(34) Če je javni uslužbenec ali funkcionar zaposlen za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve, razen dodatkov, ki se obračunajo glede na dejansko opravljene ure.
(35) Za mesec izračuna plače, za katerega velja, da je obračunana plača javnega uslužbenca nižja od zneska minimalne plače, je treba znesek minimalne plače uporabiti tudi kot osnovo za izračun nadomestil tekočega meseca (Z120).
(36) Osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja je plača v izrazih Z070, Z116, Z118, Z571, Z580, Z581, Z591, Z592.
