(1) Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:
– prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem,
– je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,
– je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,
– so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in
– so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev z reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev.
(3) Kadar se pošiljajo komercialna sporočila v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena ter gre hkrati tudi za neželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, se uporabijo določbe tega zakona.
(1) Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:
– je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,
– je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,
– so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in
– so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev pri pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, upoštevati tudi pravila o soglasju prejemnika storitve skladno z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
(3) Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena mora ponudnik storitev z reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev.

(1) Sodišče ali pristojni upravni organ lahko omeji opravljanje storitev informacijske družbe ponudnika storitev s sedežem v drugi državi članici, če se ukrep navezuje na opravljanje storitev na koordiniranem področju in če:
– je ukrep potreben zaradi uresničevanja ciljev zagotavljanja javnega reda, še posebno pregona kaznivih dejanj, varstva mladoletnikov, preprečevanja sovraštva zaradi rase, spola, veroizpovedi ali narodnosti, zaščite človekovega dostojanstva ali zaradi zaščite javnega zdravja, zagotavljanja javne varnosti ali varstva potrošnikov, vključno z varstvom investitorjev in
– opravljanje storitve informacijske družbe posega v katerega od ciljev, navedenih v prejšnji alinei in
– je omejitev sorazmerna s ciljem, ki se ga želi doseči.
(2) Upravni organ o nameravanem sprejetju ukrepa iz prejšnjega odstavka obvesti ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Ministrstvo o tem uradno obvesti Komisijo in državo članico, v kateri ima ponudnik storitev sedež, in zahteva sprejetje ustreznih ukrepov. Upravni organ lahko ukrep sprejme, če država članica, v kateri ima ponudnik storitve sedež, v roku, ki je običajno potreben, ni sprejela ukrepov ali če sprejeti ukrepi niso bili ustrezni.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravni organ iz nujnih razlogov ukrep sprejme brez predhodnega uradnega obvestila Komisije in države članice, v kateri ima ponudnik storitev sedež. V tem primeru je treba uradno obvestilo poslati takoj, ko je mogoče, skupaj z razlogi, ki opravičujejo nujnost ukrepa.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata, če ukrep odredi sodišče.
(5) Ukrep, s katerim se omeji opravljanje storitev informacijske družbe, je treba odpraviti ali preklicati takoj, ko zanj niso več izpolnjeni pogoji, ali na zahtevo Komisije.