Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Pri ugotavljanju napredovalnega obdobja se strokovnim delavcem kot eno leto dobe zaposlitve upošteva dvanajst mesecev zaposlitve v vrtcu ali šoli, ne glede na trajanje delovnega časa zaposlenega. Pri ugotavljanju napredovalnega obdobja se strokovnim delavcem kot eno leto dobe zaposlitve upošteva dvanajst mesecev zaposlitve v vrtcu, šoli, dijaškem domu ali drugem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja, ne glede na trajanje delovnega časa zaposlenega. V to dobo se strokovnim delavcem na enak način všteva tudi čas opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Strokovnim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se v napredovalno obdobje všteje tudi ta delovna doba, vendar ne več, kot je bilo potrebno za izpolnitev pogojev.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne stopnje zahtevnosti štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino.
V obdobje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi odsotnosti zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.

Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, niti se niso uveljavljala pri napredovanju v naziv, in sicer:   

                                                                          točk
– doktorat znanosti                                                       250
– magisterij                                                              150
– specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi                100
– specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi                  75
– specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi                50
– diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe                         100
– diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe                           75
– diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do
vključno V. stopnje                                                        50
– pravniški državni izpit                                                 100
– strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi               50
– pedagoško-andragoška dokvalifikacija                                     50
– certifikat o aktivnem znanju tujega jezika                               50
– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z raznimi tečaji,
seminarji in usposabljanji, pri čemer se vsako znanje ovrednoti z 20
točkami, vsota točk pa ne sme preseči                                     100
– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil
s tečaji, seminarji in usposabljanji v trajanju
najmanj 5 pedagoških ur oziroma 1 dan, brez
preizkusa znanja                                                           10
Za trinajsto alineo se dodajo nove štirinajsta,
petnajsta in šestnajsta alinea, ki se glasijo:
“– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil
z dvodnevnimi tečaji, seminarji in usposabljanji,
brez preizkusa znanja                                                      15
- znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil
s 3- in večdnevnimi tečaji, seminarji in usposabljanji,
brez preizkusa znanja                                                      20
- če se tečaji, seminarji in usposabljanja zaključijo
s preizkusom znanja, se točkam iz trinajste,
štirinajste in petnajste alinee tega člena za
opravljen preizkus znanja doda še 5 točk, vendar
skupna vsota točk, zbranih po trinajsti, štirinajsti,
petnajsti in šestnajsti alinei tega člena, v enem
napredovalnem obdobju ne sme preseči                                      100
– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje
novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz
prejšnje alinee tega člena)                                                 20

Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:

                                                                         točk
– mentorstvo                                                            20-50
– vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge               20
– vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge           30
– članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge            10
– članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge        15
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem
delovnem mestu                                                             20
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje                          40
– vsako leto poučevanja treh ali več predmetov na predmetni stopnji, 
če je zaposleni ustrezno strokovno usposobljen za poučevanje vseh 
predmetov                                                                  40 
– članstvo strokovnega delavca v šolski maturitetni komisiji              10–40 
– članstvo strokovnega delavca v šolski
maturitetni komisiji (1 šolsko leto)                                       10
Dodajo se nove deseta, enajsta in dvanajsta
alinea, ki se glasijo:
“– članstvo strokovnega delavca, kot izpraševalca,
v šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto)                              20
- članstvo strokovnega delavca, kot tajnika, v
šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto)                                30
– predsedovanje šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto)                40
Dosedanja deseta alinea, ki postane trinajsta, se spremeni
tako, da se glasi:
“– članstvo strokovnega delavca v šolski predmetni
komisiji, izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu                     5
Dodata se novi štirinajsta in petnajsta alinea,
ki se glasita:
“– članstvo strokovnega delavca, kot izpraševalca,
v šolski predmetni komisiji, izpitnem odboru ali
izpitni komisiji v zavodu,                                                  20
- predsedovanje šolski predmetni komisiji, izpitnem
odoru ali izpitni komisiji v zavodu                                         30
– članstvo strokovnega delavca v šolski predmetni komisiji, 
izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu                              5–30  

Kriteriji in pogoji samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:

točk
– strokovno utemeljen in nacionalen pristop pri opravljanju
delovnih nalog                                                             25
– strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju 
delovnih nalog, ki ga pisno ugotovi in utemelji delodajalec 
v vsakem ocenjevalnem obdobju, in sicer:
– dosega pričakovane rezultate                                           10
– presega pričakovane rezultate                                          15
– izjemno presega pričakovane rezultate                                  25
– samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez
potrebe po preverjanju tega dela                                          25

Zaposleni v tarifnih skupinah I. do V. lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 50 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposlen v VI. tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če doseže skupno najmanj 75 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. Člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v tarifnih skupinah VII. do IX. lahko napreduje za en plačilni razred, če doseže skupno najmanj 100 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se presežek točk, zbranih na podlagi 10., 11. in 13. člena tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.

Izjemoma lahko napreduje zaposleni, ki za najmanj 100% preseže skupno število točk, potrebnih za napredovanje za en plačilni razred, in je nadpovprečno delovno uspešen:
– hkrati za največ tri plačilne razrede, pri čemer je za vsako 100% preseganje števila točk možno napredovati za en plačilni razred ali
– za en plačilni razred pred potekom treh let od zadnjega napredovanja, vendar ne prej kot v osemnajstih mesecih.
Predlog za napredovanje iz prvega odstavka tega člena poda zaposleni ravnatelju v pisni obliki.

Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev (v nadaljevanju: dokazila) morajo biti v pisni obliki.
Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih, fotokopije naslovnic objavljenih knjig ali člankov, akti o imenovanjih, potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec, in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjeni kriterij.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.
Dokazila se lahko v postopku napredovanja v plačilne razrede upoštevajo le enkrat, dokazila, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz 10., 11. in 13. člena tega pravilnika, pa se ne smejo upoštevati v postopkih napredovanja v nazive.
Pisna dokazila se lahko za napredovanje uporabijo le enkrat, veljajo pa le tista, ki so pridobljena v napredovalnem obdobju.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se presežek točk, zbranih na podlagi 10., 11. in 13. člena tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.
Dokazila, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz 10., 11. in 13. člena tega pravilnika, se ne upoštevajo v postopkih napredovanja v nazive.

O napredovanju zaposlenih odloča ravnatelj.
Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se določi plačilni razred oziroma količnik za določitev plače.
Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku določenem v 19. členu tega pravilnika. Zaposleni ima pravico vložiti ugovor  svetu zavoda v roku 15 dni po vročitvi odločbe.
Zaposleni, ki ni napredoval, ima v roku 15 dni pravico. vložiti zahtevo za uveljavitev pravic.
Svet zavoda odloči o ugovoru ali o zahtevi za uveljavitev pravice v 30 dneh od prejema ugovora ali zahteve ter o odločitvi in razlogih zanjo obvesti zaposlenega.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z odločbo iz drugega odstavka tega člena od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z odločbo iz drugega odstavka tega člena od 1. februarja, 1. junija oziroma 1. oktobra, odvisno od tega, kdaj je bilo ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za napredovanje na podlagi 19. člena tega pravilnika.

Za prvo zaposlitev iz prejšnjega člena se šteje tudi razporeditev zaposlenega, ki je bil na dan 1. marca 1997 ravnatelj in v skladu z določbami zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 13/95, 36/96 in 20/97) ni mogel biti razporejen v plačilni razred.
Izpolnjevanje pogojev, določenih za napredovanje v tem pravilniku, za višji plačilni razred, se opravi na obrazcu št. 2. Pri tem se šteje ocena delovne uspešnosti, ki jo je, v skladu z odredbo o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti ravnateljev oziroma direktorjev drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 57/94 in 45/97) ravnatelju določil svet zavoda. Ravnateljevo delo je ocenjeno kot uspešno, če je v zadnjem letu iz tega naslova pridobil najmanj 16% uspešnosti.
Zaposleni iz prvega odstavka, ki je izpolnil pogoje za napredovanje v skladu s 3. točko prvega odstavka 26. člena tega pravilnika, se uvrsti v plačilni razred, ki bi ga dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe, napredoval vsaka tri leta.

Zaposleni, ki se zaposli v drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu na delovno mesto v isti tarifni skupini, obdrži najmanj enako število plačilnih razredov, kot jih je dosegel v prejšnjem vzgojno-izobraževalnem zavodu.