(1) Ta zakon ureja izvajanje carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti), ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje carinskih predpisov nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji ter ureja zadeve s tega področja, katerih ureditev ni v pristojnosti Skupnosti.
(2) Za namene tega zakona se kot carinski predpisi Skupnosti iz prejšnjega odstavka štejejo predpis, ki ureja uvedbo carinskega zakonika Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik), predpis, ki ureja izvajanje carinskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba), predpis, ki ureja skupnostni sistem carinskih oprostitev (v nadaljnjem besedilu: uredba o carinskih oprostitvah), predpis, ki ureja tarifno in statistično nomenklaturo ter skupno carinsko tarifo (v nadaljnjem besedilu: uredba o tarifi) ter predpisa, ki urejata ukrepe za prepoved sprostitve ponarejenega in piratskega blaga v prost promet, izvoz, ponoven izvoz ali za uvedbo odložnega postopka (v nadaljnjem besedilu: uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine), vključno z vsemi bodočimi spremembami, ki so takšne narave, da ne bodo zahtevale spremembe tega zakona.
(1) Ta zakon ureja izvajanje carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost), ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje carinskih predpisov nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji, ter ureja zadeve s tega področja, katerih ureditev ni v pristojnosti Skupnosti.
(2) Za namene tega zakona se kot carinski predpisi Skupnosti iz prejšnjega odstavka štejejo:
- Uredba Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 105 z dne 24. 4. 1983, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o carinskih oprostitvah),
- Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o tarifi),
- Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik),
- Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba),
- Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L št. 196 z dne 2. 8. 2003, str. 7, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine), in
- Uredba Komisije (ES) št. 1891/2004 z dne 21. oktobra 2004 o sprejemu določb za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L št. 328 z dne 30. 10. 2004, str 16, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine).

Ta zakon se uporablja tudi za plačevanje drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni drugače določeno.
Ta zakon se uporablja tudi za druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni drugače določeno

(1) Elektronsko poslovanje s Carinsko upravo Republike Slovenije se omogoči le, če so izpolnjeni pogoji in pravila za takšno poslovanje.
(2) Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise o pogojih in pravilih za elektronsko poslovanje s Carinsko upravo Republike Slovenije.

(1) Območje uporabe tega zakona je ozemlje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območje uporabe), ki obsega ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vštevši zračni prostor in morska območja, reke in jezera, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost in jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.
(2) Ta zakon se izvaja enotno na celotnem območju uporabe, če ni s tem zakonom, posebnim zakonom, predpisi Skupnosti ali ratificirano mednarodno pogodbo določeno drugače.
(3) Posamezne določbe tega zakona se lahko v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami izvajajo tudi izven območja uporabe.
(4) Z območjem uporabe so glede uporabe carinskih predpisov izenačena tista območja tujih drugih držav članic EU in tretjih držav držav, v katerih smejo slovenski carinski organi izvajati carinske predpise, in sicer v obsegu svojih pooblastil.

(1) Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1. "carinjenje blaga" je vsako uradno dejanje pri predložitvi blaga v carinski postopek ali pri izpolnjevanju formalnosti za ponovni izvoz blaga v običajnem postopku v skladu z 62. do 75. členom carinskega zakonika ali v poenostavljenem postopku v skladu s točkama a) ali b) prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika;
2. "notranja meja" je meja Republike Slovenije z državami članicami;
3. "carinska meja" je meja države članice s tretjimi državami;
4. "tretja država" je država, ki ni država članica;
5. "običajno bivališče" je kraj, kjer oseba živi najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi. V primeru, da oseba nima poslovnih vezi ali pa so te vezi v drugi državi, kot njene osebne vezi, se upošteva kraj, kjer ima oseba osebne vezi, če se v ta kraj redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali študija ne vpliva na spremembo običajnega bivališča;
6. "blago" je vsaka premična opredmetena stvar, vključno z električnim tokom;
7. "organ javne uprave" je le neposredni uporabnik državnega proračuna, ki je določen v seznamu priloge k odredbi o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 97/01, 81/02) v točki A, I. označen s šifro uporabnika od 1. 1. do 1. 3., vključno z vsemi spremembami;
8. "prejem carinske deklaracije" je predložitev carinske deklaracije v predpisani obliki pristojnemu carinskemu organu za izvedbo izbranega carinskega postopka;
9. "sprejem carinske deklaracije" je ugotovitev carinskega organa, da je carinska deklaracija izdelana v skladu z 38. členom tega zakona in evidentiranje le-te v predpisano evidenco;
10. "dan sporočitve dolgovanega zneska dolžniku ali dolžnici (v nadaljnjem besedilu: dolžnik)" je dan, ko je dolžniku to obvestilo vročeno oziroma dan, ko se šteje, da mu je bil dolgovani znesek sporočen;
11. "carinski mejni pas na kopnem" je del ozemlja carinskega območja od carinske meje do 15 km v notranjost območja uporabe tega zakona;
12. "carinski mejni pas na morju" je pas ozemlja širine 5 km od morske obale v notranjost območja uporabe tega zakona in morsko območje od obale do zunanje meje teritorialnega morja.
(1) Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1. »carinjenje blaga« je vsako uradno dejanje pri predložitvi blaga v carinski postopek ali pri izpolnjevanju formalnosti za ponovni izvoz blaga v običajnem postopku v skladu z 62. do 75. členom carinskega zakonika ali v poenostavljenem postopku v skladu s točkama a) ali b) prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika;
2. »notranja meja« je meja Republike Slovenije z državami članicami Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica);
3. »tretja država« je država, ki ni država članica;
4. »običajno prebivališče« je kraj, kjer oseba prebiva najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi. V primeru, da oseba nima poslovnih vezi ali pa so te vezi v drugi državi, kot njene osebne vezi, se upošteva kraj, kjer ima oseba osebne vezi, če se v ta kraj redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali študija ne vpliva na spremembo običajnega prebivališča;
5. »blago« je vsaka premična opredmetena stvar, ki je v pravnem prometu, vključno z električnim tokom;
6. »organ javne uprave« je neposredni uporabnik državnega proračuna, kot je določen v prilogi Seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), v podskupinah od 1.1. do 1.3. točke A.I;
7. »sprejem carinske deklaracije« je ugotovitev carinskega organa, da so izpolnjeni pogoji iz 38. člena tega zakona, in če je tako predpisano, evidentiranje carinske deklaracije v predpisano evidenco;
8. »dan sporočitve dolgovanega zneska dolžniku ali dolžnici (v nadaljnjem besedilu: dolžnik)« je dan, ko je dolžniku to obvestilo vročeno oziroma dan, ko se šteje, da mu je bil dolgovani znesek sporočen;
9. »carinski mejni pas na kopnem« je del ozemlja carinskega območja od carinske meje do 15 km v notranjost območja uporabe tega zakona;
10. »carinski mejni pas na morju« je pas ozemlja širine 5 km od morske obale v notranjost območja uporabe tega zakona in morsko območje od obale do zunanje meje teritorialnega morja;
11. »uradno mesto« je mesto, kjer se lahko predloži blago ter se opravljajo druga uradna dejanja in carinjenje blaga;
12. »znesek dajatev« je vsak znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki so posledica carinskega dolga, ter drugih dajatev iz 2. člena tega zakona.
(2) S carinskimi organi Republike Slovenije so izenačeni organi carinskih uprav drugih držav članic, če so v okviru programov za izmenjavo ali izobraževalnih programov Skupnosti dodeljeni organizacijskim enotam Carinske uprave Republike Slovenije. Aktivnosti po navedenih programih se izvajajo pod nadzorom carinskih organov Republike Slovenije.

(1) Oseba, ki opravlja posle zastopanja v okviru svoje dejavnosti, mora v skladu s 5. členom carinskega zakonika izpolnjevati naslednja pogoja:
1. ima sedež ali stalno prebivališče na območju uporabe tega zakona,
2. ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit ali zaposluje najmanj eno osebo, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit.
(1) Oseba, ki v okviru svoje dejavnosti opravlja posle zastopanja v carinskih zadevah, mora v skladu s 5. členom carinskega zakonika izpolnjevati naslednja pogoja:
1. ima sedež ali stalno prebivališče na območju uporabe tega zakona,
2. ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit s področja carinskega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: poseben strokovni izpit) ali zaposluje najmanj eno osebo, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit.
(2) Program posebnega strokovnega izpita določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), za izvajanje izpitov pa skrbi Generalni carinski urad. Generalni carinski urad lahko na podlagi javnega razpisa pooblasti za izvajanje posebnih strokovnih izpitov ustrezno usposobljeno organizacijo, ki se ukvarja z izobraževanjem.
(3) Vlada določi natančnejše pogoje, način in postopek dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Osebi, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena, izda Generalni carinski urad dovoljenje za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah.

(1) Carinski organ lahko odvzame zastopniku dovoljenje za zastopanje iz razlogov ponavljajočega se malomarnega ravnanja v obdobju zadnjih treh let.
(2) Zastopnik mora biti na možnost odvzema dovoljenja iz prejšnjega odstavka predhodno opozorjen z opominom.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko carinski organ dovoljenje za zastopanje nemudoma odvzame, če je bil zastopnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo ali zoper pravni promet.
(4) Zastopniku, kateremu je bilo dovoljenje odvzeto, ni mogoče izdati novega dovoljenja za zastopanje v roku petih let od odvzema.
(1) Carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona lahko zastopniku odvzame dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zaradi ponavljajočega se malomarnega ravnanja v obdobju zadnjih treh let.
(2) Zastopnik mora biti pred odvzemom dovoljenja pisno opozorjen na možnost odvzema v primeru ponovnega malomarnega ravnanja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zastopniku nemudoma odvzame:
- če je zastopnik huje kršil carinske ali druge predpise za nadzor nad izvajanjem katerih so pristojni carinski organi;
- če je bil zastopnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, povezanega z opravljanjem poslov v okviru svoje dejavnosti; ali
- če je nad zastopnikom začet stečajni postopek ali kakšen drug postopek, ki se lahko zaključi z njegovim prenehanjem.
(4) Zastopniku, kateremu je bilo dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah odvzeto, ni mogoče izdati novega dovoljenja za zastopanje v carinskih zadevah v roku dveh let od odvzema.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odvzem licence za opravljanje poslov zastopanja.

Zahtevek za pridobitev zavezujoče tarifne informacije in zavezujoče informacije o poreklu blaga se vloži pri Generalnem carinskem uradu.
Zavezujoče tarifne informacije in zavezujoče informacije o poreklu blaga izdaja Carinska uprava Republike Slovenije.

(1) Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje zavezujoče tarifne informacije in informacije o poreklu blaga potrebna kemično-fizikalno-tehnološka ali kakšna druga preiskava blaga, ki je ni mogoče opraviti v carinskem laboratoriju, lahko na zahtevo Generalnega carinskega urada opravi preiskavo tega blaga tudi druga strokovna organizacija.
(2) Generalni carinski urad pošlje vzorce blaga organizaciji v skladu s prejšnjim odstavkom, ko dobi predhodno pisno soglasje vložnika ali vložnice zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vložnik), da bo nosil stroške preiskave.
(3) Če vložnik ne predloži Generalnemu carinskemu uradu pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni po prejemu obvestila, se zahtevek zavrže.
(1) Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje zavezujoče tarifne informacije ali informacije o poreklu blaga potrebna analiza ali natančen pregled blaga, ki ju ni mogoče opraviti v Carinski upravi Republike Slovenije, lahko na zahtevo Carinske uprave Republike Slovenije analizo ali pregled tega blaga opravi tudi druga strokovna organizacija.
(2) Carinska uprava Republike Slovenije pošlje vzorce blaga organizaciji v skladu s prejšnjim odstavkom, ko dobi predhodno pisno soglasje vložnika ali vložnice zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vložnik), da bo nosil stroške analize ali natančnega pregleda blaga.
(3) Če vložnik ne predloži Carinski upravi Republike Slovenije pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni po prejemu obvestila, se zahtevek zavrže.

V smislu 35. člena carinskega zakonika se kot menjalni tečaj uporablja srednji tečaj Banke Slovenije.
(1) V smislu 35. člena carinskega zakonika se kot menjalni tečaj upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije.
(2) V primeru tujih valut, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev, se v smislu 35. člena carinskega zakonika kot menjalni tečaj upošteva tečaj, ki ga določa in objavlja Banka Slovenije.

(1) Potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.
(2) Gospodarska zbornica Slovenije izda potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katerega se potrdilo nanaša, ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.
(1) Potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga izdajata Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije.
(2) Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije izda potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katerega se potrdilo nanaša, ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.

(1) Preferencialno poreklo blaga se dokazuje s predložitvijo dokazila o poreklu blaga, katerega uporaba je določena s predpisi Skupnosti ali z mednarodnimi pogodbami, ki določajo preferencialno tarifno obravnavanje blaga.
(2) Generalni carinski urad Carinska uprava Republike Slovenije izda na podlagi pisnega zahtevka upravičenca ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) dovoljenje za izvajanje poenostavitev, če je s predpisi Skupnosti ali z mednarodno pogodbo, ki določajo preferencialno tarifno obravnavo blaga določeno, da je mogoče posameznim upravičencem dovoliti poenostavitve v zvezi z dokazovanjem porekla blaga.
(3) Pri izdaji dovoljenj iz prejšnjega odstavka Generalni carinski urad Carinska uprava Republike Slovenije upošteva predvsem:
a) jamstva vložnika zahtevka v zvezi s pravilnim izvajanjem poenostavljenega postopka,
b) zanesljivost vložnika zahtevka pri vodenju carinskih postopkov.

(1) Vnos in iznos blaga na oziroma iz carinskega območja Skupnosti je mogoč samo preko mejnih prehodov, ki so določeni na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, v času, ko so odprti za promet.
(2) Mejne prehode, preko katerih se opravljata blagovni ali potniški promet v skladu s carinskimi ali drugimi predpisi, določi vlada.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko v skladu z mednarodno pogodbo ali z zakonom na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, dovoli vnos in iznos blaga tudi izven mejnih prehodov iz prejšnjega odstavka.
(4) Gibanje Vnos in iznos blaga, ki je zavezano fitosanitarni, veterinarski ali drugi predpisani kontroli, je dovoljeno le preko tistih mejnih prehodov, ki so v skladu s posebnimi predpisi določeni za vnos in iznos takšnega blaga.
(5) Če je zaradi varnosti javnega reda ali varovanja zdravja ljudi in živali ali splošne varnosti uvoz ali izvoz omejen s predpisi, ki določajo prepovedi in omejitve, lahko vlada določi, da se vnos ali iznos blaga izvaja le preko določenih mejnih prehodov.

(1) Pod carinskim nadzorom so:
– blago, za katerega je carinski nadzor predviden v carinskem zakoniku ali drugih predpisih Republike Slovenije,
– blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve, ob vnosu ali iznosu na oziroma iz območja uporabe tega zakona,
– neskupnostno blago, ki se nezakonito nahaja na območju uporabe tega zakona.
(1) Pod carinskim nadzorom je:
- blago, za katerega je carinski nadzor predviden v carinskih predpisih Skupnosti, in
- blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve ob vnosu ali iznosu na oziroma iz območja uporabe tega zakona.
(2) Pod carinski nadzor spadajo tudi zabojniki, posode in embalaža ter prevozna sredstva in naprave, za katere obstaja utemeljen sum, da se v njih prevaža blago iz prejšnjega odstavka.

(1) Ukrepe carinskega nadzora in posebnosti glede na obliko transporta lahko določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet oziroma v primeru poštnega prometa, z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo.
(2) Kadar carinski predpisi določajo, da je treba za blago, ki je bilo nezakonito vnešeno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora, urediti njegov položaj, carinski organi zagotovijo carinski nadzor tako, da prepovejo njegovo uporabo.
(3) Carinski nadzor v smislu prejšnjega odstavka vključuje tudi uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti blaga ali zaseg blaga, če bi se le na ta način lahko preprečila njegova uporaba ali zagotovilo spoštovanje carinskih predpisov in plačilo carinskega dolga za to blago.
(1) Ukrepi carinskega nadzora vključujejo uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti ali zaseg blaga, če bi se na ta način lahko preprečila njegova uporaba ali zagotovilo spoštovanje carinskih predpisov in plačilo zneska dajatev za to blago.
(2) Kadar carinski predpisi določajo, da je treba urediti položaj blaga, ki je bilo nezakonito vnešeno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora, lahko carinski organi zagotovijo carinski nadzor tudi tako, da začasno prepovejo njegovo uporabo do odprave nezakonitega stanja.
(3) Posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta lahko določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet oziroma v primeru poštnega prometa, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo.

(1) Ukrepi za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko sprejmejo pred prepustitvijo blaga deklarantu ali deklarantki (v nadaljnjem besedilu: deklarant) ali kadar to zahtevajo ukrepi carinskega nadzora, da bi se preprečila neupravičena uporaba tega blaga in zagotovila njegova istovetnost.
(2) Sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko namestijo na blago, tovorke, zabojnike ali tovorne prostore vozil le, če je s tem zagotovljeno, da blaga ne bo mogoče odstraniti ne da bi se poškodovale carinske oznake ali pustile jasno vidne sledi na uporabljenih sredstvih za zagotovitev istovetnosti ali na sredstvu, na katero se nameščajo.
(3) Če je tako predvideno z mednarodno pogodbo, lahko carinski organi predhodno odobrijo tovorne prostore vozil ali vozila za prevoz blaga z uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti. Za izdajo in podaljšanje takega potrdila oziroma dovoljenja je pristojna Carinska uprava Republike Slovenije.
(4) Če se namestijo sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga, se s tem blago ne sme poškodovati niti zmanjšati njegova uporabnost.
(5) Za ohranitev oziroma nepoškodovanje carinskih oznak sta odgovorna prevoznik ali prevoznica ali deklarant oziroma oseba, ki je odgovorna za blago.

(1) V vsakem carinskem uradu se določijo uradna mesta, na katerih se lahko predloži blago in opravljajo uradna dejanja.
(2) Pristanišča, železniške postaje, letališča, proste cone, prosta skladišča in druga mesta se štejejo za uradna mesta iz prejšnjega odstavka, če se tam opravlja pretok blaga ali potnikov s tretjimi državami. Na teh uradnih mestih, carinski organi v soglasju z upravljavcem le-teh, določijo mesto za pregled blaga.
(3) Kot uradna mesta določena za carinjenje se štejejo tudi prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje med vožnjo.
(1) Uradna mesta se določijo pri carinskem uradu, pristojnem za predložitev in carinjenje blaga.
(2) Pristanišča, železniške postaje, letališča, proste cone, prosta skladišča in druga mesta se štejejo za uradna mesta iz 11. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, če tam poteka vnos ali iznos blaga oziroma pretok potnikov med Skupnostjo in tretjimi državami. Na teh uradnih mestih carinski organi v soglasju z upravljavcem le-teh določijo mesto za pregled blaga.
(3) Kot uradna mesta se štejejo tudi mejni prehodi in prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje med vožnjo, v skladu z mednarodnim sporazumom.

(1) Carinski urad lahko, na zahtevo deklaranta ali deklarantke (v nadaljnjem besedilu: deklarant) ali če tako določajo predpisi, opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih mest, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih mest krije deklarant.
(2) Minister, pristojen za finance, izda cenik stroškov za carinjenje blaga izven uradnih mest.
(1) Ne glede na določbe o poenostavitvah v carinskih postopkih lahko carinski urad na zahtevo deklaranta ali če tako določajo predpisi, opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih mest, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih mest, krije deklarant.
(2) Minister, pristojen za finance, izda stroškovnik za carinjenje blaga izven uradnih mest.

(1) Upravljavci ali upravljavke (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona so dolžni carinskemu organu brezplačno zagotoviti naslednje:
– ustrezne prostore za opravljanje uradnih dejanj, ki so v pristojnosti carinskega organa in za predložitev blaga,
– zadostno število parkirnih mest v bližini le-teh,
– dostop do svojih objektov in naprav,
– prevoz pri opravljanju uradnih dejanj, in
– takoj, ko je mogoče sporočiti vozne rede, rede letenja in vsa dejanska prometna gibanja.
(2) Stroške postavitve in vzdrževanja takšnih objektov ter druge stroške, ki nastanejo v zvezi z njimi, krijejo upravljavci uradnih mest.
(1) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom brezplačno zagotavljajo:
- dostop do svojih objektov in naprav,
- prevoz pri opravljanju uradnih dejanj in
- takoj, ko je mogoče, obvestitev o voznih redih, redih letenja in vseh dejanskih prometnih gibanjih.
(2) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom zagotavljajo tudi:
- ustrezne prostore za opravljanje uradnih dejanj, ki so v pristojnosti carinskega organa, in za predložitev blaga in
- zadostno število parkirnih mest v bližini le-teh.

(1) Carinski organi lahko, za namene izvajanja carinskega nadzora in drugih predpisov, za izvajanje katerih so pristojni, zahtevajo odstranitev objektov, naprav in prevoznih sredstev, ki se brez njihovega soglasja nahajajo na uradnih mestih in na carinski meji.
(2) Carinski organi lahko zahtevajo od oseb, ki se nahajajo na uradnih mestih ali na carinski meji, kjer se opravlja carinski nadzor ali kontrola, da zapustijo ta mesta, če ovirajo izvajanje carinskega nadzora ali če bi z njihovo prisotnostjo lahko prišlo do kršitev carinskih predpisov ali če bi njihova prisotnost oteževala izvajanje carinskega nadzora.
(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka ne štejejo uradne osebe organov, ki opravljajo mejno kontrolo.
(4) Osebe, ki zadržujejo stvari ali hranijo blago na uradnih mestih ali na carinski meji, četudi gre za skupnostno blago, morajo to blago na zahtevo carinskih organov takoj odstraniti.
(1) Carinski organi lahko za namene izvajanja carinske kontrole in drugih predpisov, za izvajanje katerih so pristojni, zahtevajo odstranitev objektov, naprav in prevoznih sredstev, ki se brez njihovega soglasja nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, brez pravice do odškodnine.
(2) Carinski organi lahko zahtevajo od oseb, ki se nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, kjer se opravlja carinska kontrola, da zapustijo ta mesta, če ovirajo izvajanje carinske kontrole ali če bi z njihovo prisotnostjo lahko prišlo do kršitev carinskih predpisov ali če bi njihova prisotnost oteževala izvajanje carinske kontrole.
(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo uradne osebe organov, ki opravljajo kontrolo na mejnem prehodu.
(4) Osebe, ki zadržujejo stvari ali hranijo blago na uradnem mestu ali na mejnem prehodu, četudi gre za skupnostno blago, morajo to blago na zahtevo carinskih organov takoj odstraniti.

(1) Upravljavci prostorov in naprav, ki služijo za potniški in blagovni promet s tretjimi državami, vključno poštni promet, upravljavci naprav v pretovariščih, in skladiščih in prostih conah ter upravljavci daljnovodov in cevovodov, morajo carinskim organom omogočiti izvajanje carinskega nadzora in kontrole blaga ter vpogled v evidence o gibanju tega blaga.
(2) Upravljavci naprav in objektov iz prejšnjega odstavka so dolžni na zahtevo carinskih organov omogočiti pregled blaga in določiti prostor, kjer se bo izvedel tak pregled oziroma opravil vpogled v evidence.
(3) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena nosi stroške, ki jih ima zaradi obveznosti nudenja pomoči carinskim organom po tem členu.