Pri poročanju mora ocenjevalec vrednosti način poročanja prilagoditi kompleksnosti ocene vrednosti, kar pomeni, da se poročila o oceni vrednosti lahko razlikujejo po obsegu glede na kompleksnost predmeta ocenjevanja vrednosti. V določilih podrobnejše vsebine poročanja so posebej nakazane vsebine, ki jih mora ocenjevalec vrednosti v poročilu jasno in nedvoumno zapisati. V pisnem poročilu o ocenjevanju vrednosti naj ocenjevalec smiselno opredeli naslednje vsebine:

1. Identifikacija in status ocenjevalca vrednosti vključuje izjavo ocenjevalca, da je sposoben zagotoviti objektivno in nepristransko ocenjevanje vrednosti. V poročilu morajo biti razkriti vsi sodelavci, od katerih je pri izvajanju naloge ocenjevalec pridobil pomoč. Poročilo mora podpisati ocenjevalec, ki je vodja projekta, oziroma vsi ocenjevalci, nosilci projekta, če jih je več.
2. Identifikacija podjetja, sredstev ali obveznosti, ki so predmet ocenjevanja vrednosti. Kadar je predmet ocenjevanja vrednosti podjetje oziroma lastniški deleži v kapitalu podjetja, mora ocenjevalec navesti:

1. ime, sedež in matično številko podjetja,
2. pravno obliko (d. o. o., d. d. in podobno),
3. delež lastniškega kapitala, ki se ocenjuje,
4. če je namen ocenjevanja vrednosti računovodsko poročanje, je treba navesti, kako se sredstvo, ki je predmet ocenjevanja vrednosti, uporablja, oziroma kako ga podjetje, ki je subjekt poročanja, razvršča v svojih računovodskih izkazih.

3. Identifikacija naročnika ocenjevanja vrednosti.
4. Identifikacija oseb, ki jim je uporaba poročila dovoljena (identifikacija nameravanih uporabnikov poročila).
5. Datuma:

1. datum ocenjevanja (to je datum, na katerega se ocena vrednosti nanaša),
2. datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti.

6. Namen ocenjevanja vrednosti: na razumljiv in jasen način je treba opredeliti namen ocenjevanja vrednosti podjetja. Ocenjevalec je ob navedbi namena ocenjevanja vrednosti dolžan zapisati 'Ocena vrednosti je izdelana za namene računovodskega poročanja' (če se vrednost ocenjuje za namen računovodskega poročanja), oziroma 'Ocena vrednosti ni namenjena računovodskemu poročanju' (če namen ocenjevanja vrednosti ni računovodsko poročanje).

Če je namen ocenjevanja vrednosti podjetij računovodsko poročanje, mora ocenjevalec ravnati v skladu z določili SPS 8 – Ocenjevanje vrednosti za računovodsko poročanje. Ocenjevalec je dolžan navesti uporabljene standarde računovodskega poročanja in poseben računovodski namen, za katerega se ocenjevanje vrednosti izvaja (npr. preizkus oslabitve, razporeditev nabavne vrednosti po izvedbi poslovne združitve …).

7. Značilnosti lastništva v podjetju:

1. sestava lastniškega kapitala podjetja in značilnosti posameznih sestavin (navadnih delnic/deležev, prednostnih delnic …) oziroma pravice, pogoji in morebitne posebne ugodnosti, povezane z vsako izmed sestavin;
2. sestava lastništva;
3. analiza ocenjevanega deleža v lastniškem kapitalu z vidika (ne)obvladovanja: opredeliti je treba značilnosti lastniškega deleža, ki je predmet ocenjevanja, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali gre pri deležu, ki je predmet ocenjevanja, za obvladujoči delež ali delež, ki ne omogoča obvladovanja;
4. analiza ocenjevanega deleža v lastniškem kapitalu z vidika tržljivosti: opredeliti je treba sestavine, ki vplivajo na tržljivost deleža v lastniškem kapitalu, ki je predmet ocenjevanja vrednosti.

8. Opredelitev podlage vrednosti: na razumljiv način je treba opredeliti izbrano podlago vrednosti in navesti vir (standard ali zakonsko določilo), iz katerega je bila opredelitev povzeta; izbrana podlaga vrednosti mora ustrezati namenu ocenjevanja vrednosti.
9. Uporabljeni načini ocenjevanja vrednosti.
10. Opredelitev obsega opravljenih raziskav, vključno z vsemi omejitvami, povezanimi z opravljenimi raziskavami.
11. Poročila drugih ocenjevalcev vrednosti, če so uporabljena kot ena izmed podlag pri izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. V takšnih primerih je treba uporabljeno poročilo drugega ocenjevalca vrednosti v izvirniku v celoti priložiti poročilu pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, v samem poročilu pa v zvezi z uporabljenim poročilom drugega ocenjevalca vrednosti navesti najmanj še:

1. identifikacijo sredstva, ki je bilo predmet ocenjevanja v uporabljenem poročilu;
2. identifikacijo in status ocenjevalca vrednosti, ki je uporabljeno poročilo izdelal;
3. identifikacijo naročnika uporabljenega poročila;
4. nameravane uporabnike, kot so navedeni v uporabljenem poročilu;
5. namen ocenjevanja vrednosti;
6. uporabljeno podlago vrednosti;
7. uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti;
8. datum ocenjevanja vrednosti in datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti;
9. ocenjeno vrednost;
10. na kakšen način je ocenjena vrednost upoštevana v poročilu o ocenjevanju vrednosti podjetij oziroma kako je vplivala na ocenjeno vrednost.

12. Predpostavke in posebne predpostavke z njihovo razumno utemeljitvijo ob upoštevanju celotnega okvira projekta ocenjevanja vrednosti. Če je namen ocenjevanja računovodsko poročanje, je treba navesti tudi vse informacije glede uporabljenih metod, predpostavk pri merjenju, predpostavk pri določitvi obračunske enote oziroma vse druge informacije, ki jih mora subjekt poročanja razkriti po ustreznem standardu računovodskega poročanja. Če je sredstvo izmerjeno po pošteni vrednosti, je treba razkriti tudi informacije o uporabljenih vhodnih podatkih za ocenjevanje vrednosti, na podlagi katerih je mogoča pravilna razvrstitev sredstva na eno izmed treh ravni hierarhije poštene vrednosti.
13. Viri informacij: ocenjevalec mora navesti naravo in vir informacij, na katere se brez dodatnega preverjanja zanaša v postopku ocenjevanja.
14. Osnovne skupine informacij o podjetju, ki je predmet ocenjevanja, in opravljene raziskave in analize v zvezi z njimi:

1. zgodovina in organizacijska struktura podjetja,
2. opis dejavnosti in proizvodov/storitev podjetja,
3. opis trga, na katerem podjetje prodaja svoje proizvode/storitve,
4. opis konkurenčnega položaja podjetja,
5. osnovne značilnosti stanja na kadrovskem področju z zornega kota vpliva na uspešnost poslovanja oziroma na vrednost podjetja,
6. osnovne značilnosti upravljanja podjetja z zornega kota vpliva na uspešnost poslovanja oziroma na vrednost podjetja,
7. sestava sredstev podjetja in glavne značilnosti posameznih skupin sredstev,
8. sestava virov financiranja podjetja in glavne značilnosti posameznih sestavin (lastniški kapital, prisotne oblike dolžniškega financiranja).

15. Pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v panogi podjetja, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na ocenjeno vrednost podjetja.
16. Računovodski izkazi za pretekla obdobja, ki so predmet proučevanja.
17. Ugotovitev, ali so računovodski izkazi revidirani ali ne:

1. izkazi poslovnega izida,
2. bilance stanja,
3. izkazi denarnih tokov,
4. jasen prikaz morebitnih opravljenih prilagoditev računovodskih izkazov z ustreznimi pojasnili in utemeljitvami.

18. Finančno-računovodska analiza s prikazom in analizo finančno-računovodskih kazalnikov, opravljena v obsegu in na način, kot je to potrebno in primerno glede na izbrani način ocenjevanja vrednosti.
19. Podatki, na katerih temelji na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti:

1. podatki za napoved prihodnjih finančnih rezultatov poslovanja in njihovi viri,
2. podatki za izračun diskontne mere in njihovi viri.

20. Podatki, na katerih temelji na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti:

1. podatki za izbiro primerljivih podjetij in njihovi viri,
2. podatki za opredelitev tržnih mnogokratnikov in njihovi viri.

21. Podatki, na katerih temelji na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti (kot ga opredeljujejo MSOV-ji).
22. Primerjalna finančno-računovodska analiza, če je potrebna za pravilno razumevanje vsebine pisnega poročila (predvsem, če je uporabljen na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti).
23. Metodologija ocenjevanja vrednosti podjetja:

1. Kratek splošen pregled vseh načinov in metod ocenjevanja vrednosti ter utemeljitev izbora uporabljenih metod in navedba razlogov, zakaj preostale metode niso bile uporabljene.
2. Na donosu zasnovan način – metoda kapitalizacije; če je bil uporabljen, mora biti:

• izbran donos, ki je predmet kapitalizacije, jasno opredeljen in pojasnjen;
• osnova za izbran donos (povprečni donos zadnjih let, donos zadnjega leta, ocenjen normaliziran donos in podobno) jasno opredeljena;
• način izbire stopnje kapitalizacije jasno opredeljen;
• opredeljeno, kako izbran donos upošteva stopnjo obvladovanja, ki jo zagotavlja predmet ocenjevanja vrednosti (obvladujoči delež ali delež, ki ne zagotavlja obvladovanja).

3. Na donosu zasnovan način – metoda diskontiranega čistega denarnega toka; če je bil uporabljen, mora biti:

• napoved poslovanja prikazana v obliki napovedi izkazov poslovnega izida, napovedi bilanc stanja in napovedi denarnih tokov, izdelane do ravni in razčlenjene v obsegu, kot je to potrebno in primerno glede na uporabljeno metodo (metoda lastniškega kapitala oziroma metoda celotnega kapitala) in celoten okvir projekta vrednotenja, vse v obliki, primerljivi z računovodskimi izkazi za pretekla obdobja;
• napoved poslovanja ustrezno utemeljena s ključnimi predpostavkami;
• opredeljeno, na katerih podlagah je pripravljena napoved poslovanja (za obvladujočega/neobvladujočega lastnika, nominalno/realno …);
• pri večstopenjski napovedi poslovanja jasno opredeljeno obdobje vsake izmed stopenj z razkritjem in obrazložitvijo glavnih razlik pri uporabljeni metodologiji napovedi in uporabljenih predpostavkah po posameznih obdobjih;
• razkrita in utemeljena metodologija in glavne predpostavke, uporabljene pri določanju preostale vrednosti;
• prikazan in obrazložen potek izračuna diskontne stopnje z ustreznimi pojasnili in utemeljitvami.

4. Pri uporabi na tržnih primerjavah zasnovanega načina morajo biti navedeni:

• merila za izbiro primerljivih podjetij;
• seznam analiziranih potencialno primerljivih podjetij in seznam med primerljiva podjetja uvrščenih podjetij z utemeljitvami razlogov za uvrstitev/izločitev;
• kratek opis vsakega od podjetij, uvrščenih med primerljiva podjetja, s kratko analizo primerljivosti z ocenjevanim podjetjem (primerljivost finančnih izkazov, dejavnosti, spleta izdelkov …);
• cene kapitala na borzi pri uporabi metode na borzo uvrščenih podjetij;
• datumi primerljivih kupoprodaj in osnovni podatki o transakcijah, vključno s transakcijsko ceno in deležem v lastniškem kapitalu, ki je bil predmet transakcije, pri uporabi metode primerljivih kupoprodaj;
• računovodski izkazi oziroma finančni podatki primerljivih podjetij, potrebni za izračun mnogokratnikov;
• nabor tržnih mnogokratnikov, potencialno primernih za izvedbo vrednotenja;
• pri vrednotenju uporabljeni tržni mnogokratniki z natančnim opisom izračuna vsakega, navedba utemeljitev za uporabo ter tudi utemeljitev, zakaj drugi mnogokratniki niso bili uporabljeni;
• prikazane, obrazložene in utemeljene morebitne prilagoditve uporabljenih tržnih mnogokratnikov;
• statistična analiza kakovosti vzorca primerljivih podjetij na podlagi mer variacij vrednosti uporabljenih mnogokratnikov;
• način določitve vrednosti z uporabo mnogokratnikov z ustreznimi pojasnili in utemeljitvami (določitev uteži pri tehtanem povprečju …);
• omejitvene okoliščine z možnostjo vpliva na oceno vrednosti podjetja z uporabo na tržnih primerjavah zasnovanega načina.

5. Na sredstvih zasnovan način (skladno z MSOV-ji); če je bil način uporabljen, mora biti:

• prikazano, kako so bile izvedene ocene vrednosti posameznih sredstev in obveznosti;
• razkrit in obrazložen obstoj sredstev ali obveznosti do njihovih virov, ki jih bilanca stanja ocenjevanega podjetja ne zajema, vključno s pogojnimi obveznostmi, način njihovega upoštevanja pri izdelavi ocene vrednosti in njihov vpliv na ocenjeno vrednost. Če takšna sredstva ali obveznosti ne obstajajo, mora biti naveden ustrezen zapis v poročilu.

24. Kadarkoli so med ocenjevanjem vrednosti uporabljeni pribitki ali odbitki, morajo biti navedeni:

1. ocenjena vrednost in raven vrednosti, na katero je pribitek ali odbitek apliciran;
2. viri empiričnih podatkov, na katerih temelji določitev višine pribitka ali odbitka;
3. utemeljitev izbrane višine pribitka ali odbitka;
4. v poročilu mora biti obrazložen način izračuna odbitka zaradi neobvladovanja, če je med ocenjevanjem uporabljen odbitek zaradi neobvladovanja in je bila kot osnova za določitev višine odbitka uporabljena študija, ki opredeljuje višino pribitkov za obvladovanje.

25. Če so bili uporabljeni drugi odbitki, morajo biti jasno obrazloženi uporaba in podlage za določitev višine kakršnega koli drugega odbitka.
26. Sklepne ugotovitve o ocenjeni vrednosti podjetja, med katerimi mora biti med drugim navedeno:

1. utemeljitev pomena posamezne metode izmed uporabljenih metod ocenjevanja vrednosti in obrazložitev, na kakšen način je z uporabo metode dobljena vrednost upoštevana pri dokončni določitvi ocenjene vrednosti;
2. utemeljitev uporabe pribitkov oziroma odbitkov glede na raven osnovne vrednosti podjetja, pridobljene po posamezni metodi;
3. ugotovitev glede morebitnega obstoja poslovno nepotrebnih sredstev ali presežka oziroma primanjkljaja obratnega kapitala ter način upoštevanja in vpliv navedenega na ocenjeno vrednost;
4. ugotovitev glede morebitne uporabe poročil drugih ocenjevalcev vrednosti pri izdelavi poročila o ocenjevanju vrednosti podjetij ter način upoštevanja in vpliv navedenega na ocenjeno vrednost;
5. dokončna ocenjena vrednost in raven vrednosti, na katero se ta nanaša.

27. Če je podatke o poslovanju ocenjevanega podjetja zagotavljal naročnik, mora biti navedena izjava naročnika v zvezi s posredovanimi podatki oziroma naveden razlog, zakaj izjava ni vključena v poročilu.
28. Priložena kopija dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.
29. Izjava pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki vsebuje tudi potrditev, da je bilo ocenjevanje vrednosti izvedeno v skladu z MSOV-ji. Vsakršno morebitno odstopanje od MSOV-jev mora biti jasno opredeljeno in utemeljeno. Odstopanje ni utemeljeno, če bi bili zaradi tega izidi ocenjevanja vrednosti zavajajoči.