V pisnem poročilu pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja morajo biti navedeni:

1. Identifikacija in status ocenjevalca vrednosti: vključuje izjavo ocenjevalca, da je sposoben zagotoviti objektivno in nepristransko izdelavo poročila v skladu z določili ZFPPIPP-ja in Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti. V poročilu morajo biti razkriti vsi sodelavci, ki so ocenjevalcu pomagali pri izvajanju naloge. Poročilo mora podpisati ocenjevalec, ki je vodja projekta in odgovoren za izdelavo poročila.
2. Identifikacija naročnika izdelave poročila.
3. Identifikacija dolžnika:

1. ime, sedež in matična številka dolžnika,
2. pravna oblika (d. o. o., d. d., s.p. in podobno).

4. Identifikacija oseb, ki jim je uporaba poročila dovoljena (identifikacija nameravanih uporabnikov poročila).
5. Namen poročila:

Ocenjevalec v poročilu navede, da je namen njegovega poročila izraziti mnenje o tem, ali so podane materialnopravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave, kot jih opredeljuje ZFPPIPP, in sicer:

1. ali je dolžnik insolventen;
2. ali bo izvedba ukrepov, opredeljenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, omogočila, da bo dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben;
3. ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

6. Predmet in obseg pregleda:

Ocenjevalec v poročilu navede, da je predmet pregleda Načrt finančnega prestrukturiranja dolžnika in ga identificira (npr. z navedbo datuma načrta finančnega prestrukturiranja, odgovorne osebe, ki ga je v imenu dolžnika podpisala, in oseb, ki so sodelovale pri njegovi izdelavi, ali na drug primeren način). Ocenjevalec prav tako navede, da pregled zajema:

1. pretekle računovodske izkaze (izkaz poslovnega izida, bilanco stanja in izkaz denarnih tokov) in navede obdobje, za katero so pretekli računovodski izkazi predmet pregleda;
2. projekcije računovodskih izkazov (izkaz poslovnega izida, bilanco stanja, izkaz denarnih tokov) in navede obdobje, za katero so projekcije računovodskih izkazov predmet pregleda;
3. predpostavke, na katerih temeljijo projekcije računovodskih izkazov;
4. poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika;
5. druge podlage in dokumentacijo, ki so bile vključene v pregled (navede, katere).

7. Načela in standardi ocenjevanja vrednosti oziroma druga pravila stroke ocenjevanja vrednosti, ob upoštevanju katerih je bil opravljen pregled.
8. Obseg opravljenih raziskav in analiz, vključno z vsemi s tem povezanimi omejitvami.

Ocenjevalec navede raziskave in analize, ki jih je opravil za potrebe oblikovanja mnenja; tako tiste, ki se nanašajo na vsebine, navedene v načrtu finančnega prestrukturiranja, kot tiste, ki s temi vsebinami niso neposredno povezane (npr. pregled in analiza preteklih računovodskih izkazov; analiza razmer v širšem gospodarskem okolju; analiza panoge, v kateri dolžnik posluje, in dolžnikovega konkurenčnega položaja; analiza razlogov za nastanek stanja insolventnosti; analiza projekcij finančnega poslovanja dolžnika in predpostavk, na katerih te temeljijo; pregled poročila o finančnem položaju in poslovanju …). Ocenjevalec prav tako navede vse omejitve v zvezi z opravljenimi raziskavami in analizami.

9. Predpostavke in posebne predpostavke z njihovo razumno utemeljitvijo ob upoštevanju celotnega okvira projekta izdelave poročila v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja.
10. Poročila drugih ocenjevalcev vrednosti, če so uporabljena kot ena izmed podlag pri izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja. V takšnih primerih je treba uporabljeno poročilo drugega ocenjevalca vrednosti v izvirniku v celoti priložiti poročilu pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, v samem poročilu pa v zvezi z uporabljenim poročilom drugega ocenjevalca vrednosti navesti najmanj še:

1. identifikacijo sredstva, ki je bilo predmet ocenjevanja v uporabljenem poročilu;
2. identifikacijo in status ocenjevalca vrednosti, ki je uporabljeno poročilo izdelal;
3. identifikacijo naročnika uporabljenega poročila;
4. nameravane uporabnike, kot so navedeni v uporabljenem poročilu;
5. namen ocenjevanja vrednosti;
6. uporabljeno podlago vrednosti;
7. uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti;
8. datum ocenjevanja vrednosti in datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti;
9. ocenjeno vrednost;
10. na kakšen način je ocenjena vrednost upoštevana v poročilu pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja oziroma kako je vplivala na njegove ugotovitve in mnenje, podano v poročilu.

11. Seznam predpostavk in posebnih predpostavk.
12. Omejitve uporabe, razširjanja in objave poročila.
13. Viri informacij: ocenjevalec mora navesti naravo in vir informacij, na katere se brez dodatnega preverjanja zanaša v postopku priprave poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja.
14. Datuma:

1. bilančni presečni datum (to je datum, na katerega se poročilo nanaša),
2. datum priprave poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.

15. Povzetek vsebine načrta finančnega prestrukturiranja in poročila o finančnem stanju in poslovanju dolžnika, v katerem so povzete najmanj glavne navedbe načrta finančnega prestrukturiranja in poročila o finančnem stanju in poslovanju dolžnika v zvezi:

1. s skupno višino terjatev do dolžnika in razvrstitvijo terjatev do dolžnika po posameznih razredih;
2. z ločitvenimi terjatvami do dolžnika, za poplačilo katerih zastavljeno premoženje ne bo zadoščalo in so posledično v skladu z 20. členom ZFPPIPP-ja v delu, v katerem zastavljeno premoženje ne zadošča za njihovo poplačilo, upoštevane med terjatvami nezavarovanih upnikov;
3. s terjatvami do dolžnika, ki jih dolžnik izkazuje izvenbilančno, in načinom njihove obravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja;
4. z opisom dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen;
5. s podanim predlogom prisilne poravnave;
6. z ocenjenim deležem plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu pri uspešni izvedbi ukrepov, predvidenih v načrtu finančnega prestrukturiranja;
7. z ocenjenim deležem plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu terjatev pri uvedbi stečajnega postopka;
8. s predvidenimi drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja;
9. z opisom dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo,

in sicer vse v takšnem obsegu in na takšen način, da je možna nedvomna identifikacija oziroma jasna primerjava z zapisi v načrtu finančnega prestrukturiranja oziroma z zapisi v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.

16. Osnovne skupine informacij o dolžniku in v zvezi s tem opravljene raziskave in analize:

1. sestava lastniškega kapitala in glavne značilnosti posameznih sestavin (navadnih delnic/deležev, prednostnih delnic …) oziroma pravice, pogoji in morebitne posebne ugodnosti, povezane z vsako izmed sestavin;
2. sestava lastništva;
3. predstavitev dolžnika in kratek povzetek njegove zgodovine z zornega kota razumevanja njegovega trenutnega položaja;
4. opis dejavnosti in proizvodov/storitev dolžnika;
5. analiza trga, na katerem dolžnik prodaja svoje proizvode/storitve;
6. analiza in opis konkurenčnega položaja dolžnika;
7. osnovne značilnosti stanja na kadrovskem področju z zornega kota vpliva na uspešnost poslovanja oziroma na uspešnost predvidenega prestrukturiranja;
8. osnovne značilnosti upravljanja podjetja z zornega kota vpliva na uspešnost poslovanja oziroma na uspešnost predvidenega prestrukturiranja;
9. sestava sredstev podjetja in glavne značilnosti posameznih skupin sredstev;
10. sestava financiranja podjetja in glavne značilnosti posameznih sestavin (lastniški kapital, prisotne oblike dolžniškega kapitala).

17. Pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v panogi podjetja, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na trenutno stanje podjetja in uspešnost predvidenega prestrukturiranja.
18. Računovodski izkazi za pretekla obdobja, ki so predmet proučevanja (izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, izkaz denarnih tokov) najmanj za obdobje treh zaključenih let pred letom, v katerem je bilančni presečni datum, in za obdobje od zadnjega zaključenega leta pred bilančnim presečnim datumom do bilančnega presečnega datuma.

1. Ob navedbi računovodskih izkazov mora biti podana ugotovitev, ali so računovodski izkazi revidirani ali ne.
2. Če se uporabljeni računovodski izkazi razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika, objavljenih na portalu AJPES-a:

• izrecna navedba, da se v poročilu uporabljeni računovodski izkazi razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika, objavljenih na portalu AJPES;
• obrazložitev in utemeljitev razlik;
• razkritje, na kakšen način so razlike v računovodskih izkazih vplivale na ugotovitve pooblaščenega ocenjevalca in njegovo mnenje oziroma razkritje in obrazložitev, kakšne bi bile ugotovitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, če bi bili uporabljeni računovodski izkazi, objavljeni v rednih letnih poročilih, objavljeni na portalu AJPES.

19. Finančno-računovodska analiza računovodskih izkazov za pretekla obdobja, vključno s prikazom in analizo računovodskih kazalnikov. Pri finančno-računovodski analizi mora ocenjevalec poleg ostalega razkriti, obrazložiti in utemeljiti tudi:

1. višino dela ločitvenih obveznosti na bilančni presečni datum, za katerega poplačilo zastavljeno premoženje ne bo zadoščalo in so zato v skladu z 20. členom ZFPPIPP-ja v navedenem delu upoštevane med obveznostmi do nezavarovanih upnikov;
2. morebitne obveznosti do lastnikov dolžnika, katerih plačilo lastniki v skladu z določili 498. člena ZGD-ja ne morejo uveljavljati;
3. višino izvenbilančnih obveznosti na bilančni presečni datum po posameznih skupinah obveznosti (npr. obveznosti iz naslova hipotek, obveznosti iz naslova posameznih oblik danih garancij, dana poroštva za obveznosti drugih oseb …) in po posameznih večjih upnikih.

20. Analiza glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika.

Povzetek glavnih ugotovitev raziskav in analiz, navedenih v 15. do 19. točki tega pojasnila s poudarkom na vplivu ugotovljenih dejstev na nastanek insolventnosti dolžnika.

21. Dogodki po bilančnem presečnem datumu:

1. Ocenjevalec mora v poročilu razkriti in obrazložiti pomembnejše dogodke, ki so nastali med bilančnim presečnim datumom in datumom priprave poročila, ter razkriti in obrazložiti njihove učinke; če pa takšnih dogodkov ni bilo, mora to zapisati v poročilu.
2. Če se stanje obveznosti ali pogojnih obveznosti do upnikov po skupni višini, po višini obveznosti do upnikov posameznega razreda ali višini obveznosti do posameznega upnika v času priprave poročila občutneje razlikuje od stanja obveznosti do upnikov na bilančni presečni datum, mora ocenjevalec pridobiti pojasnilo od dolžnika in to razkriti v poročilu. Če občutnejših razlik v skupnem stanju obveznosti, stanju obveznosti do upnikov posameznega razreda ali stanju obveznosti do posameznega upnika ni, mora ocenjevalec to zapisati v poročilu.

22. Projekcije računovodskih izkazov (izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, izkaz denarnih tokov) na bilančni presečni datum ob predpostavki učinkovanja predlagane prisilne poravnave na ta datum ter najmanj za obdobje do poplačila terjatev vseh upnikov, na katere učinkuje prisilna poravnava. V izkazu denarnih tokov morajo biti ločeno izkazani izdatki za poplačilo obveznosti iz naslova prisilne poravnave po posameznih razredih upnikov.
23. Finančno-računovodska analiza projekcij računovodskih izkazov z navedbo, analizo in utemeljitvijo predpostavk, na katerih temeljijo, ter s prikazom in analizo računovodskih kazalnikov. V zvezi z analiziranimi projekcijami računovodskih izkazov in predpostavkami, na katerih te temeljijo, mora ocenjevalec poleg ostalega:

1. prepoznati vire, iz katerih dolžnik predvideva poplačilo svojih obveznosti iz naslova prisilne poravnave;
2. prepoznati in v poročilu razkriti tveganja za uresničitev rezultatov poslovanja, predvidenih v projekcijah računovodskih izkazov, oziroma za uresničitev predpostavk, na katerih ti temeljijo;
3. navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da obstaja oziroma ne obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da bo dolžnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.

24. Preizkus insolventnosti:

1. Preizkus trajnejše nelikvidnosti:

• Preizkus, ali dolžnik za več kot dva meseca zamuja s plačilom obveznosti, ki v skupnem znesku presegajo 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu. Med drugim morajo biti navedeni: znesek dolžnikovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, in znesek obveznosti, s plačilom katerih dolžnik zamuja več kot dva meseca. Če je ugotovljena trajnejša nelikvidnost po tej točki, mora biti v prilogi poročila specifikacija obveznosti, s plačilom katerih dolžnik zamuja več kot dva meseca (identificirani upnik, višina neplačanih obveznosti do upnika na bilančni presečni datum, datum zapadlosti neplačanih obveznosti do upnika).
• Preizkus, ali sredstva na dolžnikovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in takšno stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni ter je takšno stanje na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave; oziroma če nima odprtega vsaj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji ali obstaja sklep o izvršbi, od pravnomočnosti katerega je poteklo več kot 60 dni in dolžnik svoje obveznosti, ki izhaja iz tega sklepa o izvršbi, ni poravnal. Če je ugotovljena trajnejša nelikvidnost po tej točki, morajo biti poročilu priložene listine, iz katerih je viden obstoj navedenega stanja (npr. izpisek iz registra transakcijskih računov, ki ga vodi AJPES, pravnomočen sklep o izvršbi …).
• Preizkus, ali dolžnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače oziroma ali za več kot tri mesece zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, ter je takšno stanje na dan pred vložitvijo predloga za začetek prisilne poravnave. Če je ugotovljena trajnejša nelikvidnost po tej točki, morajo biti poročilu priložene listine, iz katerih je viden obstoj navedenega stanja (npr. listine in dokumentacija dolžnika, odgovor na poizvedbo pri ZPIZZ-u …).

2. Preizkus dolgoročne plačilne nesposobnosti:

• preizkus prezadolženosti,
• preizkus kapitalske ustreznosti.

25. Preizkus bodoče kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti:

1. opis izvedenih postopkov za preizkus doseganja bodoče kratkoročne plačilne sposobnosti s predstavitvijo uporabljene metodologije, podlag, predpostavk in ugotovitev z utemeljitvami;
2. opis izvedenih postopkov za preizkus doseganja bodoče dolgoročne plačilne sposobnosti s predstavitvijo uporabljene metodologije, podlag, predpostavk in ugotovitev z utemeljitvami.

26. Preizkus učinkov postopkov prisilne poravnave in stečaja na pogoje plačila terjatev upnikov:

1. Prikaz ocene pogojev poplačila terjatev upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave, v katerem morajo biti podani vsaj:

• Skupni znesek terjatev upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave; zneski terjatev upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave, katerih poplačilo se v tem primeru razlikuje od poplačila v primeru stečaja, podani po posameznih razredih terjatev; skupna višina vseh terjatev upnikov v primeru prisilne poravnave, katerih poplačilo se v tem primeru razlikuje od poplačila v primeru stečajnega postopka. Pri tem mora biti za vsak posamezni razred terjatev upnikov razkrita višina terjatev, ki je predmet pobota v skladu z določili 164. člena ZFPPIPP-ja, in višina terjatev upnikov iz naslova izvenbilančnih obveznosti dolžnika, katerih unovčenje je predvideno med trajanjem postopka prisilne poravnave, plačilo pa kot plačilo obveznosti iz naslova prisilne poravnave, pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Prav tako mora biti podana višina terjatev ločitvenih upnikov v delu, v katerem vrednost zastavljenega premoženja ne bo zadoščala za poplačilo terjatev in se zaradi tega v tem delu obravnavajo kot terjatve nezavarovanih upnikov, ter po posameznih razredih višina terjatev lastnikov dolžnika, katerih plačila lastniki v skladu z določili 498. člena ZGD-ja niso upravičeni uveljavljati.
• Predvideni roki in višine poplačila terjatev upnikov iz prvega odstavka te točke po posameznih rokih.
• Uporabljeni metodologija, podlage in predpostavke za določitev diskontne stopnje in diskontna stopnja, z uporabo katere je opravljen izračun sedanje vrednosti plačil iz prejšnje alineje na bilančni presečni datum.
• Izračun deleža in delež poplačila terjatev upnikov iz prvega odstavka te točke.

2. Prikaz ocene pogojev poplačila terjatev upnikov v primeru stečajnega postopka, v katerem morajo biti podani vsaj:

• Vrednost premoženja dolžnika, podana v skupni višini in po posameznih kategorijah, in sicer knjigovodska vrednost, ocenjena tržna vrednost in ocenjena vrednost ob predpostavki likvidacije. Navedene morajo biti uporabljene ocene vrednosti oziroma druge podlage ter razkrite in utemeljene predpostavke, ob upoštevanju katerih sta določeni ocenjena tržna vrednost in ocenjena vrednost ob predpostavki likvidacije. V prikaz premoženja mora biti vključeno tudi morebitno premoženje, ki ni izkazano v bilanci stanja. Če takšnega premoženja ni, mora biti v poročilu to zapisano.
• Ocena rokov unovčenja premoženja dolžnika z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk.
• Ocena stroškov stečajnega postopka po posameznih kategorijah teh stroškov s prikazom dinamike njihovega poplačila med stečajnim postopkom in s predstavitvijo metodologije ocene za vsako izmed kategorij stroškov ter navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk.
• Skupni znesek terjatev upnikov v primeru stečaja, zneski terjatev upnikov pri stečaju, katerih poplačilo se v primeru potrditve prisilne poravnave razlikuje od poplačila v primeru stečaja, podani po posameznih razredih terjatev, ter skupna višina vseh terjatev upnikov v primeru stečaja, katerih poplačilo se v primeru potrditve prisilne poravnave razlikuje od poplačila v primeru stečajnega postopka. Pri tem mora biti za vsak posamezni razred terjatev upnikov razkrita višina terjatev, ki je predmet pobota v skladu z določili 261. do 264. člena ZFPPIPP-ja, in višina terjatev upnikov iz naslova izvenbilančnih obveznosti dolžnika, katerih unovčitev je predvidena med stečajnim postopkom. Prav tako mora biti podana višina terjatev ločitvenih upnikov v delu, v katerem vrednost zastavljenega premoženja ne bo zadoščala za poplačilo teh terjatev, zato se v tem delu obravnavajo kot terjatve nezavarovanih upnikov, ter po posameznih razredih višina terjatev lastnikov dolžnika, katerih plačil lastniki v skladu z določili 498. člena ZGD-ja niso upravičeni uveljavljati.
• Utemeljitev in razlaga razlik med višino terjatev upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave in višino terjatev upnikov v primeru stečaja, po posameznih razredih upnikov oziroma po posameznih upnikih, karkoli od navedenega je potrebno za celovito razumevanje primerjave med poplačilom upnikov v obeh postopkih.
• Ocena rokov in višine poplačila upnikov po posameznih razredih (ločitveni, izločitveni, prednostni, navadni) z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk.
• Uporabljeni metodologija, podlage in predpostavke za določitev diskontne stopnje in diskontna stopnja, z uporabo katere je opravljen izračun sedanje vrednosti stroškov stečajnega postopka na bilančni presečni datum.
• Izračun deleža in delež poplačila terjatev upnikov iz četrte alineje te točke.

3. Primerjava med pogoji poplačila upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave in pogoji poplačila upnikov v primeru stečaja z ugotovitvijo, z izvedbo katerega izmed obeh postopkov bodo upnikom zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev in z utemeljitvijo te ugotovitve.

27. Mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, podano v skladu s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, še posebej pa v skladu z določili SPS 5.
28. Datum in podpis pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.
29. Izjava dolžnika v zvezi z uporabljenimi podatki v poročilu, razen v primerih, ko naročnik in dolžnik nista isti osebi in poročilo pooblaščenega ocenjevalca ne bo priloženo k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave.
30. Podpisana izjava ocenjevalca vrednosti v skladu s pravili Hierarhije ocenjevanja vrednosti.
31. Priložena kopija dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.

Določila glede zgoraj navedene vsebine poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja se smiselno uporabljajo tudi pri drugih poročilih pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, narejenih v skladu z ZFPPIPP-jem (npr. pri poročilu pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v skladu z drugo alinejo šestega odstavka 200. člena ZFPPIPP-ja).