Pri poročanju o ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah mora ocenjevalec vrednosti način poročanja prilagoditi kompleksnosti ocene vrednosti, kar pomeni, da se poročila o oceni vrednosti lahko po obsegu razlikujejo glede na kompleksnost predmeta ocenjevanja vrednosti. V določilih podrobnejše vsebine poročanja so posebej nakazane vsebine, ki jih mora ocenjevalec vrednosti v poročilu jasno in nedvoumno zapisati. V pisnem poročilu o ocenjevanju vrednosti mora ocenjevalec vrednosti smiselno opredeliti naslednje vsebine:

1. Identifikacija in status ocenjevalca vrednosti vključuje izjavo ocenjevalca, da je sposoben zagotoviti objektivno in nepristransko ocenjevanje vrednosti. V poročilu morajo biti razkriti vsi sodelavci, od katerih je pri izvajanju naloge ocenjevalec pridobil pomoč. Poročilo morajo podpisati ocenjevalec, ki je vodja projekta, oziroma če jih je več, vsi ocenjevalci, nosilci projekta.
2. Identifikacija nepremičnin ali pravic na nepremičninah, ki so predmet ocenjevanja vrednosti, zajema:

1. naslov in/ali druge podatke, ki služijo za enolično identifikacijo nepremičnine;
2. identifikacijske oznake v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin; kadar je namen ocenjevanja vrednosti računovodsko poročanje, tudi inventarne številke nepremičnin;
3. podatke o pravnem stanju nepremičnine in podatke iz zemljiške knjige (lastništvo, morebitna bremena ipd.);
4. podatke o sestavinah nepremičnine v skladu s Stvarnopravnim zakonikom;
5. podatke o urbanističnih predpisih, ki veljajo za lokacijo obravnavane nepremičnine;
6. opis fizičnega stanja nepremičnine med ogledom;
7. opis morebitnih funkcionalnih pomanjkljivosti;
8. opis elementov morebitnega ekonomskega zastaranja;
9. identifikacijo morebitne skupine funkcionalno povezanih nepremičnin;
10. opis lastnosti nepremičnine (pravno stanje, površina, etažnost, leto izgradnje, leta in obseg obnov in rekonstrukcij, fizične, funkcionalne ter ekonomske značilnosti ipd.);
11. podatke o morebitnih preteklih prodajah obravnavane nepremičnine;
12. tipične fotografije predmeta ocenjevanja.

3. Če je namen ocenjevanja vrednosti računovodsko poročanje, je treba navesti, kako se nepremičnine, ki so predmet ocenjevanja vrednosti, uporabljajo, oziroma kako ga podjetje, ki je subjekt poročanja, razvršča v svojih računovodskih izkazih.
4. Identifikacija naročnika ocenjevanja vrednosti.
5. Identifikacija oseb, ki jim je uporaba poročila dovoljena (identifikacija nameravanih uporabnikov poročila).
6. Datumi:

1. datum ocenjevanja (to je datum, na katerega se nanaša ocena vrednosti),
2. datum ogleda nepremičnine,
3. datum oziroma obdobje priprave poročila o ocenjevanju vrednosti.

7. Namen ocenjevanja vrednosti: na razumljiv in jasen način je treba opredeliti namen ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Ocenjevalec je ob navedbi namena ocenjevanja vrednosti dolžan napisati 'Ocena vrednosti je izdelana za namene računovodskega poročanja' (če se vrednost ocenjuje za namen računovodskega poročanja) oziroma 'Ocena vrednosti ni namenjena računovodskemu poročanju' (če namen ocenjevanja vrednosti ni računovodsko poročanje).
8. Če je namen ocenjevanja vrednosti nepremičnin računovodsko poročanje mora ocenjevalec ravnati v skladu z določili SPS 8 – Ocenjevanje vrednosti za računovodsko poročanje. Ocenjevalec je dolžan navesti uporabljene standarde računovodskega poročanja in poseben računovodski namen, za katerega se ocenjevanje vrednosti izvaja (npr. preizkus oslabitve, razporeditev nabavne vrednosti po izvedbi poslovne združitve …), in vse informacije glede uporabljenih metod, predpostavk pri merjenju, predpostavk pri določitvi obračunske enote, denar ustvarjajoče enote oziroma vse druge informacije, ki jih mora subjekt poročanja razkriti po ustreznem standardu računovodskega poročanja.
9. Opredelitev podlage vrednosti: na razumljiv način je treba opredeliti izbrano podlago vrednosti in navesti vir (standard ali zakonsko določilo), iz katerega je bila opredelitev povzeta; izbrana podlaga vrednosti mora ustrezati namenu ocenjevanja vrednosti.
10. Predpostavke in posebne predpostavke z razumno utemeljitvijo in upoštevanjem celotnega okvira projekta ocenjevanja vrednosti.
11. Opredelitev obsega opravljenih raziskav, vključno z vsemi omejitvami, ki so vezane na opravljene raziskave. Raziskave morajo obsegati:

1. uvodno analizo okolja (analizo regije, mesta in soseske, družbenega in socialnega okolja, gospodarskega okolja, okoljske problematike ipd.);
2. specifično analizo (nepremičninski trg, nabavna vrednost, amortizacija, prihodki in odhodki, mera kapitalizacije, zgodovina lastništva, uporaba);
3. analizo konkurenčne ponudbe in povpraševanja na mikro- in makroravni;

d) analizo najgospodarnejše uporabe; * kot da je zemljišče brez sestavin (objektov, zunanje ureditve, trajnih nasadov); * zemljišče z obstoječimi sestavinami.

12. Uporabljeni načini ocenjevanja vrednosti.
13. Viri informacij: ocenjevalec mora navesti naravo in vir informacij, na katere se brez dodatnega preverjanja zanaša v postopku ocenjevanja.
14. Povzetek glavnih ugotovitev raziskav in analiz s poudarkom na morebitni odvisnosti vrednosti ocenjevanega sredstva od ugotovljenih dejstev.
15. Načini in metode pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah:

1. kratek splošen pregled vseh načinov in metod ocenjevanja vrednosti ter utemeljitev izbora uporabljenih metod in navedba razlogov, zakaj preostale metode niso bile uporabljene;
2. na donosu zasnovan način – metoda kapitalizacije; če je bil uporabljen, mora biti:

• izbran donos, ki je predmet kapitalizacije, jasno opredeljen in pojasnjen tudi z viri;
• osnova za izbran donos (povprečja, reprezentativno leto ...) jasno opredeljena;
• način izbire mere kapitalizacije jasno opredeljen tudi z viri;

3. na donosu zasnovan način – metoda diskontiranega denarnega toka; če je bil uporabljen, mora biti:

• napoved poslovanja prikazana v obliki napovedi denarnih tokov, izdelane do ravni in razčlenjene v obsegu, kot je to potrebno in primerno glede na uporabljeno metodo in celoten okvir projekta vrednotenja, vse v obliki, primerljivi z računovodskimi izkazi za pretekla obdobja;
• napoved poslovanja ustrezno utemeljena s ključnimi predpostavkami;
• razkrita in utemeljena metodologija in glavne predpostavke, uporabljene pri določanju preostale vrednosti;
• prikazan in obrazložen potek izračuna diskontne stopnje z ustreznimi pojasnili in utemeljitvami ter viri.

4. Pri uporabi načina tržnih primerjav:

• merila za izbiro primerljivih nepremičnin;
• seznam analiziranih potencialno primerljivih nepremičnin z utemeljitvami razlogov za uvrstitev/izločitev;
• kratek opis vsake izmed primerljivih nepremičnin (glavni primerljivi tehnični parametri in viri) s kratko analizo primerljivosti z ocenjevano nepremičnino ter uporabo prilagoditvene tabele;
• datumi primerljivih kupoprodaj in osnovni podatki o transakcijah, vključno s transakcijsko ceno;
• prikazane, obrazložene in utemeljene morebitne prilagoditve morebitnih uporabljenih tržnih mnogokratnikov;
• statistična analiza kakovosti vzorca primerljivih nepremičnin;
• omejitvene okoliščine z možnostjo vpliva na oceno vrednosti nepremičnin.

5. Nabavnovrednostni način (skladno z MSOV-ji); če je bil način uporabljen, mora biti:

• prikazano, kako so bile izvedene ocene vrednosti posameznih sredstev;
• razkrit in obrazložen obstoj sredstev.

16. Sklepne ugotovitve o ocenjeni vrednosti nepremičnin, med katerimi mora biti med drugim navedeno:

1. utemeljitev pomena posamezne metode izmed uporabljenih metod ocenjevanja vrednosti in obrazložitev, na kakšen način je z uporabo metode dobljena vrednost upoštevana pri dokončni določitvi ocenjene vrednosti;
2. ugotovitev glede morebitnega obstoja poslovno nepotrebnih sredstev, če se ocenjuje vrednost premoženja podjetja kot celote;
3. ugotovitev glede morebitne uporabe poročil drugih ocenjevalcev vrednosti pri izdelavi poročila o ocenjevanju vrednosti nepremičnin ter način upoštevanja in vpliv navedenega na ocenjeno vrednost;
4. dokončna ocenjena vrednost in raven vrednosti, na katero se ta nanaša;
5. če je del podatkov ali vse podatke o nepremičnini zagotavljal naročnik, mora biti navedena izjava naročnika v zvezi s posredovanimi podatki oziroma naveden razlog, zakaj ni izjave v poročilu.

17. Poročila in mnenja drugih strokovnjakov (npr. ocenjevalcev vrednosti podjetij ipd.). Če so sodelovali pri projektu, je treba navesti najmanj še:

1. identifikacijo sredstva, ki je bilo predmet ocenjevanja s strani strokovnjaka;
2. identifikacijo in status strokovnjaka, ki je uporabljeno poročilo izdelal ali izrazil mnenje;
3. identifikacijo naročnika uporabljenega poročila;
4. nameravane uporabnike, kot so navedeni v uporabljenem poročilu;
5. namen ocenjevanja vrednosti;
6. uporabljeno podlago vrednosti;
7. uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti;
8. datum ocenjevanja vrednosti in datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti ter datum ogleda nepremičnine;
9. ocenjeno vrednost;
10. kako je ocenjena vrednost upoštevana v poročilu o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, oziroma kako je vplivala na ocenjeno vrednost.

18. Priložena kopija dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.
19. Izjava pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki vsebuje tudi potrditev, da je bilo ocenjevanje vrednosti izvedeno v skladu z MSOV-ji in ostalimi zavezujočimi pravili Hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti. Vsakršno morebitno odstopanje od MSOV-jev mora biti jasno opredeljeno in utemeljeno. Odstopanje ni utemeljeno, če bi bili zaradi tega izidi ocenjevanja vrednosti zavajajoči.