(1) Pri oddaji javnih naročil naročnik upošteva zlasti naslednje vidike:

• energetska učinkovitost in energetska učinkovitost na prvem mestu ter uporaba obnovljivih oziroma drugih alternativnih virov energije;
• učinkovita in ponovna raba vode;
• učinkovita raba virov;
• preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
• ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga in gradnje;
• spodbujanje uporabe proizvodov, ki se lahko večkrat uporabijo, namesto takih za enkratno uporabo, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje;
• spodbujanje prenovljenih proizvodov;
• vidik trajnosti in okoljski vidik ter vidik krožnega gospodarstva.

(2) Naročnik mora javno naročilo, ki vključuje predmet iz 4. člena te uredbe, oddati tako, da se v posameznem naročilu izpolni tisti cilj, ki je v nadaljevanju določen za ta predmet:

1. delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, znaša najmanj 55 %;
2. delež ekoloških živil znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 %;
3. delež živil iz shem kakovosti znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 %;
4. bombaž ali druga naravna vlakna, vsebovana v tekstilnih izdelkih, morajo v najmanj 10% vseh izdelkov zajemati bombažna ali druga naravna vlakna, pridobljena na ekološki način;
5. delež primarne vlaknine, pridobljene iz trajnostno upravljanih gozdov, v pisarniškem papirju in higienskih papirnatih proizvodih, izdelanih iz primarne vlaknine, znaša najmanj 50 %;
6. delež reciklirane vlaknine v pisarniškem papirju in higienskih papirnatih proizvodih, izdelanih iz predelane vlaknine, znaša najmanj 30 %;
7. osebni in prenosni računalniki, preklopni tablični računalniki, elektronski prikazovalniki ter mobilni in pametni telefoni so uvrščeni v najvišji energijski razred, ki je dostopen na trgu;
8. delež opreme za zajem, obdelavo in prikaz slik , ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 85 % vseh artiklov;
9. delež hladilnikov, zamrzovalnikov in njunih kombinacij, pomivalnih, pralnih in sušilnih strojev, sesalnikov in klimatskih naprav, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 % vseh artiklov;
10. delež lesa ali lesnih tvoriv v pohištvu znaša najmanj 70 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo pohištva, razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča;
11. delež grelnikov vode, grelnikov prostorov in njihovih kombinacij ter hranilnikov tople vode, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
12. delež sanitarnih armatur, ki so nameščene v nestanovanjskih prostorih za več uporabnikov in pogosto uporabo ter omogočajo omejitev časa posamezne uporabe vode, znaša najmanj 70 %;
13. delež splakovalnih sistemov iz opreme za stranišča na splakovanje in opreme za pisoarje, ki vključuje napravo za varčevanje z vodo, znaša najmanj 60 %;
14. delež recikliranega ali ponovno uporabljenega gradbenega lesa v leseni stenski plošči znaša najmanj 10 %;
15. delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbah znaša najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča, pri čemer je lahko delež lesa za tretjino manjši, če se v stavbo vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov, ki imajo znak za okolje tipa I ali III;
16. pri gradnji vozišča ceste se recikliran asfaltni granulat (rezkanec), ki je nastal ob prenovi te ceste ali je iz drugega vira, uporabi prioritetno za proizvodnjo novih bituminiziranih zmesi, podredno pa zlasti za plasti, stabilizirane s hidravličnim ali bitumenskim vezivom, tampon (vključno z bankinami), posteljico, nasipe ter zasipe, in sicer v količini, ki je potrebna;
17. delež čistih in brezemisijskih vozil za cestni prevoz in storitev prevoza, razen vozil za opravljanje zakonsko določenih nalog policije, glede na kategorije vozil, kot jih določa 3. točka Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe;

18. delež pnevmatik, ki so uvrščene v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 % števila vseh artiklov pnevmatik;
19. delež električnih  svetlobnih virov, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
20. delež  vsebujočih izdelkov, ki omogoča uporabo električnih  svetlobnih virov, uvrščenih v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;

21. razsvetljava v notranjih prostorih omogoča zatemnjevanje vsaj 50 % svetlobnih virov;

22. pri prenovi cestne razsvetljave se zagotovi 30 % prihranka porabe električne energije;
23. najmanj 50 %  svetilk cestne razsvetljave ima možnost zatemnitve;

24. delež čistil za trdne površine, ki ustrezajo zahtevam za pridobitev znaka za okolje EU za čistila za trdne površine, znaša glede na prostornino vseh izdelkov najmanj 50 %;

25. delež okrasnih rastlin, ki so prilagojene lokalnim razmeram gojenja, znaša  100 %, pri čemer ni dopustno naročati invazivnih tujerodnih vrst okrasnih rastlin;
26. delež okrasnih medonosnih rastlin znaša najmanj 50 %;
27. delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in so prilagodljivi glede količine vode, ki se porazdeljuje po območjih, znaša  100 %;
28. delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in uporabljajo deževnico, znaša najmanj 25 %,

29. delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbnem pohištvu znaša najmanj 80 % prostornine vgrajenih materialov (brez stekla in stavbnega okovja), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča.
30. delež lesa ali lesnih tvoriv v protihrupnih cestnih ograjah znaša najmanj 55 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo protihrupnih cestnih ograj, razen če predpis, namen uporabe, krajevna arhitekturna tipologija ali prostorski akt to prepoveduje ali onemogoča;
31. v primeru izgradnje novega ali celovito nadgrajenega obstoječega podatkovnega centra mora biti izkazan faktor učinkovitost rabe energije (PUE) 1,5 ali manj. Faktor učinkovitost rabe energije (PUE) mora biti določen v skladu z v skladu z ISO/IEC 30134:2016, del 2, EN 50600-4-2:2016 ali enakovrednim standardom;
32. podatkovni centri s skupnim nazivnim vnosom energije nad 1 MW morajo izrabiti odvečno toploto, razen če to ni tehnično ali ekonomsko izvedljivo;
33. strežniške sobe morajo biti opremljene z nadzornimi sistemi za optimizacijo porabe energije, ki so skladni z zahtevami in priporočili standarda EN 50600-2-3 in s katerimi je mogoče meriti vsaj temperaturo in vlažnost dovodnega zraka v strežniško sobo, temperaturo in vlažnost odhodnega zraka iz strežniške sobe ter stopnjo pretoka hladilnega medija, če zasnova hlajenja temelji na premikanju tekočin (na primer vodno hlajenje);
34. pri najemu storitev v oblaku mora biti izkazan faktor učinkovitost rabe energije (PUE) vsaj 1,8. Faktor učinkovitost rabe energije (PUE) mora biti določen v skladu z ISO/IEC 30134:2016, del 2, EN 50600-4-2:2016 ali enakovrednim standardom;
35. razen v primerih, ko je to tehnično neizvedljivo in kadar je namen nakupa izvedba temeljite prenove ali rušenja stavbe, v primeru ponovne prodaje stavbe, ne da bi jo naročnik uporabljal za svoje potrebe, in kadar je stavba uradno zaščitena kot del zaščitenega okolja ali zaradi njenega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, mora biti pri projektiranju in izvedbi gradnje stavb dosežena skoraj ničenergijska raven, kot je določeno v predpisu, ki ureja energetsko učinkovitost stavb, kar se dokazuje z energetsko izkaznico.«.

(3) Za predmete iz 7. in 9. točke prejšnjega odstavka lahko naročnik izpolni cilj tudi z nakupom rabljene ali obnovljene opreme. Pri tem naročnik ni zavezan izpolnitvi cilja najvišjega energetskega razreda.

(4) Za čista in brezemisijska vozila se štejejo vozila, definirana v 1. in 2. točki Priloge 2 te uredbe. Za alternativne vire energije se štejejo viri energije iz 1. točke Priloge 2 te uredbe.

(5) Naročnik odda javno naročilo projektiranja stavbe tako, da je mogoče pri izvedbi gradnje te stavbe doseči cilj iz 15. točke drugega odstavka tega člena, razen če uporabi katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranje trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED. Javno naročilo projektiranja ceste naročnik odda tako, da je mogoče pri izvedbi gradnje ceste doseči cilj iz 16. točke drugega odstavka tega člena. V projektni dokumentaciji za obnovo ceste morata biti predvidena vrsta in količina materialov, ki bodo nastali pri obnovi in so primerni za recikliranje ali ponovno uporabo, in način njihovega recikliranja ali ponovne uporabe v posameznih elementih ceste, ki se obnavlja.

(6) Prostornina v stavbo vgrajenih materialov iz 15. točke drugega odstavka tega člena se izračuna tako, da se od bruto prostornine stavbe, izračunane skladno s SIST ISO 9836, odšteje neto prostornina stavbe, izračunana po tem standardu. V izračun prostornine v stavbo vgrajenega lesa se vključijo leseni sestavi oziroma konstrukcije, ki temeljijo na lesenih elementih.

(7) Izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega naročanja, lahko naročnik odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev iz drugega odstavka tega člena. V tem primeru mora pri naslednjem istovrstnem naročilu zagotoviti, da se doseže 100-odstotni cilj, če je cilj iz drugega odstavka tega člena nižji od 50 %, pa dvakratnik cilja iz drugega odstavka tega člena, razen če je izjemo iz prejšnjega stavka uporabil zaradi oddaje javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 ali če zagotovi, da se objekt zgradi z uporabo priznanega sistema certificiranja trajnostne gradnje ter razen v primeru cilja iz 2., 7., 15., 16., 17., 29., 30., 34. in 35. točke drugega odstavka tega člena.

(8) V primeru cilja iz 17. točke drugega odstavka tega člena lahko naročnik izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega naročanja, odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev iz 3. točke Priloge 2 te uredbe. V tem primeru mora ob naslednjem istovrstnem naročilu oziroma najpozneje do izteka referenčnega obdobja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe, doseči zahtevano število čistih in brezemisijskih vozil glede na skupno število vozil iste kategorije, zajetih v vseh pogodbah v posameznem referenčnem obdobju. Pri naročilu storitev prevoza iz 60.a točke Priloge 1 te uredbe, lahko naročnik izjemoma ne upošteva cilja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe, kadar naroča storitve prevoza na daljše relacije, ki ga z čistimi in brezemisijskimi vozili ni mogoče izvesti zaradi krajšega dosega vozila ter hkrati na predmetni relaciji in v njeni bližnji okolici ne obstaja ustrezna polnilna infrastruktura. Ta izjema ne velja za naročila storitev prevoza znotraj urbanih območij in kadar naročilo storitve prevoza ne presega 100 prevoženih kilometrov na dan, razen v primeru javnega naročila storitve prevoza šoloobveznih otrok zaradi pomanjkanja ustrezne ponudbe, če naročnik ni prejel nobene ponudbe ali nobene ponudbe, ki ustreza zahtevam naročnika, ali kadar naročnik s predhodnim preverjanjem trga ugotovi, da možni ponudniki ne razpolagajo s čistimi in brezemisijskimi vozili, pri čemer mora naročnik hraniti evidenco o preverjanju trga.

(9) Kadar naročnik uporabi izjemi iz šestega in sedmega odstavka tega člena, mora to in razlog za njuno uporabo navesti in utemeljiti v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila iz 9. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V primeru cilja iz 17. točke drugega odstavka tega člena mora naročnik v dokumentu navesti tudi načrt prihodnjih naročil v referenčnem obdobju, iz katerega morajo biti razvidni predvideno število vseh vozil, predvideno število čistih in brezemisijskih vozil po kategorijah ter dinamika bodočih javnih naročil znotraj referenčnega obdobja, pri čemer mora biti iz načrta razvidno tudi doseganje cilja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe.