Najnovejša različica člena

Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010

DDV - DIREKTIVE IN UREDBE EU -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Objavljeno v:

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (Mnenje z dne 5. maja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (Mnenje z dne 17. februarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (UL L 264, 15.10.2003, str. 1.) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, je treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2) Instrumente za boj proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) iz Uredbe 1798/2003 bi bilo treba izboljšati in dopolniti na podlagi sklepov Sveta z dne 7. oktobra 2008 in Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti goljufijam na področju DDV v Evropski uniji ter Poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabljanju Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju DDV (v nadaljnjem besedilu: poročilo Komisije). Potrebna so tudi redakcijska in praktična pojasnila določb Uredbe (ES) št. 1798/2003.

(3) Davčna utaja in izogibanje davkom, ki segata čez meje držav članic, povzročata proračunske izgube in kršitve načela poštenega obdavčevanja. Lahko povzročita izkrivljanje pretoka kapitala in pogojev konkurence. Zato vplivata na delovanje notranjega trga.

(4) Boj proti utaji DDV zahteva tesno sodelovanje med pristojnimi organi v vsaki državi članici, ki so odgovorni za uporabo določb na navedenem področju.

(5) Ukrepi davčnega usklajevanja, sprejeti zaradi vzpostavitve notranjega trga, bi morali vključevati uvedbo skupnega sistema za sodelovanje med državami članicami, zlasti kar zadeva izmenjavo informacij, s katerim pristojni organi držav članic pomagajo eden drugemu in sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovili pravilno uporabo DDV za dobave blaga in storitev, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga.

(6) Upravno sodelovanje ne bi smelo voditi do nepotrebnega prenosa upravnih obremenitev med državami članicami.

(7) Za namene pobiranja dolgovanega davka, bi morale države članice sodelovati in tako zagotoviti pravilno odmero DDV. Zato morajo ne samo nadzorovati pravilno uporabo dolgovanega davka na svojem ozemlju, temveč bi morale tudi ponuditi pomoč drugim državam članicam za zagotovitev pravilne uporabe davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja na njihovem ozemlju, dolgovan pa je v drugi državi članici.

(8) Nadziranje pravilne uporabe DDV pri čezmejnih transakcijah, obdavčljivih v državi članici, ki ni država članica, kjer ima dobavitelj sedež, je v veliko primerih odvisno od informacij, s katerimi razpolaga država članica sedeža, ali ki jih ta država članica veliko enostavneje pridobi. Učinkovitost nadzora teh transakcij je torej odvisna od tega ali država članica sedeža zbira oziroma je zmožna zbirati te informacije.

(9) Za vzpostavitev sistema "vse na enem mestu" iz Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1.) in uporabo postopka vračila davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v državi članici vračila iz Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 20.2.2008, str. 23.), so potrebna pravila o izmenjavi informacij med državami članicami in hrambi teh informacij.

  1. V čezmejnih primerih je pomembno, da se določijo obveznosti vsake države članice, da bi se lahko davek v državi članici, v kateri je dolgovan, učinkovito nadzoroval.
  2. Za pravilno delovanje sistema DDV je nujno elektronsko shranjevanje in posredovanje nekaterih podatkov za namene nadzora DDV. To omogoča hitro izmenjavo informacij in avtomatičen dostop do informacij, kar krepi boj proti goljufijam. Takšna izmenjava se lahko zagotovi s krepitvijo zbirk podatkov o zavezancih za DDV in njihovih transakcijah znotraj Skupnosti na podlagi vključevanja dodatnih informacij o zavezancih in njihovih transakcijah v te zbirke.
  3. Države članice bi morale uvesti ustrezne postopke preverjanja, s katerimi se zagotovi, da so informacije posodobljene, primerljive in dobre kakovosti, kar poveča njihovo zanesljivost. Pogoji za izmenjavo in avtomatičen dostop držav članic do elektronsko shranjenih podatkov bi morali biti jasno opredeljeni.
  4. Za učinkovit boj proti goljufijam je treba zagotoviti izmenjavo informacij brez predhodne zahteve. Za lažjo izmenjavo informacij bi bilo treba določiti kategorije, za katere je treba vzpostaviti avtomatično izmenjavo.
  5. Kot je navedeno v Poročilu Komisije, so povratne informacije ustrezno sredstvo za zagotavljanje stalnega izboljševanja kakovosti izmenjanih informacij. Zato je treba določiti okvir za zagotovitev povratnih informacij.
  6. Za učinkovito nadziranje DDV pri čezmejnih transakcijah je treba zagotoviti možnost sočasnih kontrol držav članic in prisotnost uradnikov ene države članice na ozemlju druge države članice v okviru upravnega sodelovanja.
  7. Potrditev veljavnosti identifikacijskih številk za DDV po spletu je orodje, ki ga gospodarski subjekti vse pogosteje uporabljajo. Zato bi moral sistem za potrditev veljavnosti identifikacijskih številk za DDV subjektom omogočiti avtomatično potrditev ustreznih informacij.
  8. Nekateri davčni zavezanci, ki dobavljajo blago ali storitve naročnikom s sedežem v drugi državi članici, imajo posebne obveznosti, še posebej na področju izstavljanja računov, ki se razlikujejo od tistih, ki veljajo v državi članici, kjer imajo ti zavezanci sedež. Treba je uvesti mehanizem z zlahka razpoložljivimi informacijami za te davčne zavezance.
  9. Praktične izkušnje pri uporabi Uredbe (ES) št. 1798/2003 v okviru boja proti goljufijam, imenovanih davčni vrtiljak, so nedavno pokazale, da je v nekaterih primerih vzpostavitev hitrejšega mehanizma za izmenjavo informacij, ki bo zajemal širše in bolj ciljno usmerjene informacije, nujno potrebna za učinkovit boj proti goljufijam. V skladu s sklepi Sveta z dne 7. oktobra 2008 bi bilo treba v okviru te uredbe za vse države članice vzpostaviti decentralizirano mrežo z imenom Eurofisc, ki ni pravna oseba, da bi se spodbudilo in olajšalo večstransko in decentralizirano sodelovanje, ki dovoljuje hiter in ciljno usmerjen boj proti posebnim vrstam goljufij.
  10. Država članica potrošnje je prvenstveno odgovorna, da zagotovi, da dobavitelji, ki nimajo sedeža, izpolnjujejo svoje obveznosti. V ta namen uporaba začasne posebne ureditve za elektronsko opravljene storitve, ki je opredeljena v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, zahteva opredelitev pravil v zvezi s posredovanjem informacij in prenosom denarja med državo članico identifikacije in državo članico potrošnje.
  11. Informacije, ki jih država članica pridobi od tretjih držav, so lahko zelo koristne za druge države članice. Prav tako kot so informacije, ki jih država članica pridobi od drugih držav članic, lahko zelo koristne za tretje države. Zato bi bilo treba določiti pogoje za izmenjavo teh informacij.
  12. Nacionalni predpisi na področju bančne tajnosti ne bi smeli ovirati uporabljanja te uredbe.
  13. Ta uredba ne bi smela vplivati na druge ukrepe, sprejete na ravni Unije, ki prispevajo k boju proti goljufijam na področju DDV.
  14. Zaradi učinkovitosti, hitrosti in stroškov je bistveno, da bi se informacije, ki se sporočajo na podlagi te uredbe, kadar je to mogoče, morale sporočati z elektronskimi sredstvi.
  15. Zaradi hitrejše obravnave zahtevkov za informacije in ponavljajoče se narave nekaterih zahtevkov kakor tudi jezikovne raznolikosti v Uniji, bi bilo treba poudariti uporabo standardnih obrazcev pri izmenjavi informacij.
  16. Roki iz te uredbe za posredovanje informacij se razumejo kot najdaljša obdobja, ki se ne smejo prekoračiti, pri čemer velja načelo, da je treba zaradi učinkovitega sodelovanja informacije, ki so zaprošeni državi članici že na razpolago, posredovati nemudoma.
  17. Za namene te uredbe je primerno upoštevati omejitve nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31.) za zaščito interesov iz člena13(1)(e) navedene direktive. Zaradi možnega izpada prihodkov za države članice in bistvenega pomena informacij v tej uredbi, so te omejitve nujne in sorazmerne za učinkovitost boja proti goljufijam.
  18. Ker so ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, ukrepi splošnega pomena v smislu člena 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23.), jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5 navedenega sklepa –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Povezane vsebine