(1) Napoteni osebi v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pripadajo naslednje odmene za:

1. višje življenjske stroške v tujini,
2. oddaljenost,
3. težje življenjske razmere v tujini,
4. nevarnost v tujini,
5. nastanitev,
6. potne in selitvene stroške,
7. potne stroške za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana in staršev,
8. dodatno nezgodno zavarovanje,
9. stroške zdravstvenih zavarovanj in storitev,
10. šolanje otrok,
11. nepreskrbljene otroke,
12. nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
13. socialna zavarovanja nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
14. diplomatsko dejavnost zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
15. bančne provizije,
16. zagotovitev prevoza posmrtnih ostankov iz tujine,
17. aktivnosti ohranjanja in obnavljanja psihofizičnih sposobnosti zaradi dela na nevarnih območjih.

(2) Odmene iz prejšnjega odstavka ne pripadajo napoteni osebi, ki plačilo za namene iz tega člena že prejema iz kakršnegakoli drugega naslova v enakem ali višjem znesku, kot bi ji pripadali v skladu s tem zakonom. Če napotena oseba iz drugega naslova prejema manj, kot bi ji pripadalo v skladu s tem zakonom, je upravičena do razlike skupnega zneska odmen v skladu s tem zakonom.

(3) Odmene iz prvega odstavka tega člena se izplačujejo mesečno, razen če je v tem zakonu določeno drugače.

(4) Do odmen iz 10. do 14. točke prvega odstavka tega člena je napotena oseba upravičena, če ožji družinski člani bivajo skupaj z njo v tujini.

(5) Do odmen iz tega zakona za ožje družinske člane napotena oseba ni upravičena, če predstojnik proračunskega uporabnika glede na pravila mednarodne civilne misije, mednarodne oziroma druge organizacije ali glede na druge bistvene okoliščine, ki po presoji predstojnika onemogočajo življenje ožjih družinskih članov v tujini, pred napotitvijo na delo v tujini odloči, da napotene osebe v tujini ne morejo spremljati ožji družinski člani.

(6) Do odmen iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena je napotena oseba upravičena za čas, ko dejansko biva v tujini. Odmene iz prejšnjega stavka ne pripadajo napoteni osebi:

• v času odsotnosti iz države sprejemnice, ki presega 30 koledarskih dni, zaradi službenih razlogov, evakuacije, izrabe dopusta v skladu s predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter odsotnosti zaradi bolezni, poškodbe, nege ali sobivanja in odsotnosti zaradi prepovedi opravljanja dela v skladu z delovnopravnimi predpisi,
• v času priprav in usposabljanj za delo na delovnem mestu v tujini, pred nastopom dela v tujini.

(7) Če sta na delo v tujino v isti kraj opravljanja dela napotena zakonca ali zunajzakonska partnerja, pripadajo odmene iz 5., 6., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena ter odmena iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona samo eni napoteni osebi. Do odmene iz prejšnjega stavka je upravičena napotena oseba, ki je ob pogojih, določenih v tem zakonu, upravičena do višjega zneska odmene, pri čemer se odmena za nastanitev iz 5. točke prvega odstavka tega člena poviša za 20 %. Napoteni osebi morata delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine odmene iz tega odstavka. Podrobnejšo ureditev odmen napotenih oseb iz tega odstavka določi vlada.