(1) Šteje se, da je izvajalec plačilnega prometa prejel:

1. pisni nalog za plačilo: ko je ta izročen v poslovalnici izvajalca plačilnega prometa,
2. elektronski nalog za plačilo: ko izvajalec plačilnega prometa prejme nalog v elektronski obliki in na način, določen s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa,
3. telefonski nalog za plačilo: ko so podatki o nalogu sporočeni na telefonsko številko, določeno v splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru, če izvajalec plačilnega prometa prejme nalog za plačilo po uri, s katero izvajalec plačilnega prometa zaključi poslovanje (8. točka prvega odstavka 9. člena tega zakona) šteje, da je izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo prejel ob začetku naslednjega delovnega dne.