Do podpore v skupnosti za odrasle osebe so upravičene odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju ali z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in ki potrebujejo podporo za neodvisno življenje v skupnosti. Pri tem gre predvsem za odrasle osebe:

• z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju;
• z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo;
• z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju;
• z avtizmom ali z več motnjami (odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, težavami v duševnem zdravju, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ali s poškodbami glave);
• s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem življenju;
• z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja; ali
• s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju).

Do podpore v skupnosti za odrasle osebe niso upravičene osebe iz prejšnjega odstavka, ki jim je v kazenskem postopku v skladu s kazenskim zakonikom izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, dokler se varnostni ukrep izvršuje, ali ki so po zakonu, ki ureja duševno zdravje, sprejete na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, dokler zdravljenje ali obravnava traja.