S tem zakonom se za omejitev učinkov svetovne gospodarske krize z namenom ohranitve delovnih mest ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavkam oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona (v nadaljnjem besedilu: začasno čakanje na delo), ter povračilo stroškov njihovega usposabljanja ali izpopolnjevanja, dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje) v tem obdobju.

(1) Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo izplačanih nadomestil plač) in povračila stroškov usposabljanja lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga oziroma fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), ki:

• predloži opis poslovnega položaja delodajalca v okoliščinah svetovne gospodarske krize,
• na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati največ 50% zaposlenim delavcem pri delodajalcu in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
• sprejme in predloži program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov (v nadaljnjem besedilu: program).

(2) Med zaposlene delavce iz druge alineje prejšnjega odstavka se ne vštevajo delavci v odpovednem roku, ki jih ni dopustno napotiti na začasno čakanje na delo.

(3) Za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena, in lahko odloči o začasnem čakanju na delo delavca, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno največ 50% delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

(4) Za delavce, vključene v ukrep po tem zakonu, se šteje, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

(5) Pred sprejemom odločitve iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se je delodajalec dolžan posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali, če sindikata pri delodajalcu ni, s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev.

(6) Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in povračila stroškov usposabljanja ne more uveljavljati delodajalec:

• katerega izguba v preteklih 12 mesecih znaša več kot polovico osnovnega kapitala,
• če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti,
• če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

(1) Delodajalec lahko v skladu s prejšnjim členom napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ šest mesecev, pri čemer se morebitne prekinitve ne vštevajo v to obdobje.

(2) Čas napotitve posameznega delavca na začasno čakanje na delo se lahko podaljša, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 12. člena tega zakona.

Opis poslovnega položaja delodajalca iz 2. člena tega zakona mora vsebovati:

• predstavitev poslovnega položaja delodajalca v okoliščinah svetovne gospodarske krize,
• navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela,
• število delavcev, ki jim zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela,
• oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

Vsebina programa izhaja iz opisa poslovnega položaja delodajalca iz prejšnjega člena in mora vsebovati vsaj:

• predvidene ukrepe delodajalca za izboljšanje rezultatov poslovanja,
• s predvidenimi ukrepi povezana usposabljanja delavcev, ki bodo napoteni na začasno čakanje na delo.

(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema delno povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene v tem zakonu.

(2) V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasnega čakanja na delo:

• pravico do nadomestila plače v višini 85% osnove za nadomestilo, ki je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca,
• pravico in obveznost usposabljanja 20% časa napotitve delavca na začasno čakanje na delo,
• pravico do povračila stroškov prevoza in prehrane v zvezi z obveznostjo usposabljanja pod pogoji in v višini, kot to velja za povračilo stroškov v zvezi z delom,
• obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača oziroma osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

(4) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvo alinejo drugega odstavka tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

(5) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima pravico do nadomestila v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(6) Delodajalec pisno obvesti delavca o napotitvi na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo iz druge in tretje alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 2. člena tega zakona. V obvestilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, nadomestilo plače in obveznost ter vsebino usposabljanja.