(1) Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.

(2) Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila:

1. terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem in drugem odstavku 21. člena tega zakona,
2. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
3. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
4. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.

(3) Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.

(4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:

1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
2. pravna dejanja, ki bi bila izpodbojna po 271. členu tega zakona.

(5) Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo:

1. če mora poslovodstvo ali oseba iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti po 38. členu tega zakona: do začetka tega postopka,
2. če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.