(1) Prehrambni obrat obratuje v skladu z objavljenim obratovalnim časom za vse dni v tednu. Obratovati sme le v časovnem okvirju, določenem v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena (v nadaljnjem besedilu: redni obratovalni čas), ter v časovnem okvirju soglasja o podaljšanem obratovalnem času iz četrtega odstavka tega člena, če obratuje izven rednega obratovalnega časa. Znotraj teh časovnih okvirjev, v katerih mora biti tudi objavljen obratovalni čas, lahko gostinski obrat obratovanje prilagaja svojim poslovnim potrebam.

(2) Redni obratovalni čas je časovni okvir, v katerem lahko obratujejo prehrambni obrati. Minister s pravilnikom določi redni obratovalni čas prehrambnih obratov najmanj med 6. in 22. uro in največ med 6. in 2. uro zjutraj naslednjega dne, razen za prehrambne obrate iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo redni obratovalni čas med 0. in 24. uro. Pri določitvi rednega obratovalnega časa minister upošteva naslednje značilnosti prehrambnih obratov, iz katerih izhajajo običajni vplivi na okolico in lokalno prebivalstvo:

• vrsto prehrambnega obrata;
• obratovanje na zunanjih površinah gostinskega obrata;
• spremljajoče storitve, ki se nudijo v prehrambnem obratu;
• vplive na druge dejavnosti, neposredno povezane s prehrambnim obratom (nastanitvena dejavnost, igralniška dejavnost, bencinski servisi);
• umeščenost prehrambnega obrata na območju stanovanj, ki je kot podrobnejša namenska raba prostora določena v občinskem prostorskem aktu v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina s splošnim aktom za prehrambne obrate na posameznem območju določi redni obratovalni čas, ki je daljši od predpisanega s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, če ima za to utemeljene razloge, ki izhajajo iz specifičnosti območja in razvojnih potreb občine, vezanih na to območje, kot so revitalizacija mestnih jeder, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine ali drugih znamenitosti ter spodbujanje turističnega ali gospodarskega razvoja območja. Redni obratovalni čas, ki ga določi občina v skladu s tem odstavkom, ne sme presegati časovnega okvirja med 6. in 2. uro naslednjega dne. Pri določitvi rednega obratovalnega časa za prehrambne obrate v posameznem območju občine slednja upošteva značilnosti prehrambnih obratov iz prejšnjega odstavka in specifike območja urejanja, zlasti:

• značilnosti območja (namenska raba prostora, mestna jedra ali središča, bližina naselij, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti);
• potrebe občine po razvoju turizma in gospodarstva na območju (podpora turističnim dejavnostim in prilagajanje sezonskim potrebam).

(4) Izven rednega obratovalnega časa, določenega v drugem in tretjem odstavku tega člena, lahko prehrambni obrati obratujejo na podlagi pisnega soglasja občine. Občina s splošnim aktom določi časovni okvir obratovanja, ki presega redni obratovalni čas, v katerem lahko obratujejo prehrambni obrati na podlagi soglasja občine glede na potrebe občine po daljšem obratovanju prehrambnih obratov na določenem območju ali delu občine (naselje, ulica) (v nadaljnjem besedilu: podaljšani obratovalni čas).

(5) Občina pri določitvi podaljšanega obratovalnega časa upošteva:

• značilnosti obratovanja, kot so značilnosti prehrambnih obratov iz drugega odstavka tega člena, obratovanje v okviru prireditve ali specifičnega dogodka, posamično, obdobno ali redno obratovanje v podaljšanem obratovalnem času;
• značilnosti posameznega območja ali dela občine, kot so namenska raba prostora, mestna jedra ali središča, bližina naselij, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti, bližina glavnih prometnih postaj in drugih prometnih vozlišč;
• potrebe gospodarskega in turističnega razvoja z vidika spodbujanja lokalnega gospodarstva in podpore turističnim dejavnostim (obratovanje v turistično pomembnih obdobjih);
• družbene in kulturne potrebe lokalne skupnosti (upoštevanje potreb prebivalcev, ki delajo v izmenah ali pozno v noč, podpora kulturnim in družabnim dejavnostim v lokalnem okolju);
• dostopnost storitev za prebivalce in obiskovalce (zagotavljanje prehrambnih storitev v primerih, ko ni drugih alternativ v bližini bolnišnic, prometnih vozlišč, nočnih delovišč);
• naravo in posebnosti dogodka z vidika pomena dogodka za lokalno skupnost, njegovo enkratnost ali omejeno ponovljivost ter vpliv na okolico (poroke, jubileji, kulturne ali družabne prireditve, poslovni dogodki).

(6) Izvajalec prehrambne dejavnosti vloži vlogo za pridobitev soglasja občine iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: soglasje k podaljšanem obratovalnem času), o kateri odloči pristojni organ občine. Vsebino vloge in soglasja k podaljšanem obratovalnem času oziroma druge odločitve občine v tem postopku določi minister s pravilnikom iz drugega odstavka tega člena. Pritožba zoper odločitev pristojnega organa občine iz tega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

(7) Občina lahko z namenom zaščite javnega reda in miru ter varstva življenjskega okolja razveljavi soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času, če so pristojni organi s pravnomočnimi odločbami pri izvajalcu prehrambne dejavnosti ugotovili najmanj dve kršitvi javnega reda in miru ali določb tega zakona, ki so posledica obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Pri odločanju o razveljavitvi soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času občina upošteva težo kršitve, vlogo izvajalca prehrambne dejavnosti pri kršitvi ter število in časovni razmik med ugotovljenimi kršitvami.

(8) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko občina v splošnem aktu iz četrtega odstavka tega člena določi do pet dni v koledarskem letu, ko lahko izvajalec prehrambne dejavnosti obratuje v podaljšanem obratovalnem času brez soglasja občine. Dan, ki ga občina določi v skladu s tem odstavkom, je:

• praznik ali dela prost dan v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve;
• dan, posvečen tradicionalnim običajem (pustna sobota in torek, martinovanje);
• dan pred dnevom iz prve alineje tega odstavka;
• občinski praznik, določen v predpisih občine.