Ta zakon ureja gostinsko dejavnost, določa vrste gostinske dejavnosti in gostinskih obratov, opredeljuje pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti ter ureja register nastanitvenih obratov.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. »gostinstvo« je opravljanje gostinske dejavnosti;
2. »gostinska dejavnost« je izvajanje gostinskih storitev;
3. »gostinske storitve« so storitve, določene v drugem in tretjem odstavku 3. člena tega zakona;
4. »gost oziroma gostja« (v nadaljnjem besedilu: gost) je oseba, ki je prejemnik gostinskih storitev;
5. »prehrambna dejavnost« je dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač;
6. »nastanitvena dejavnost« je dejavnost nastanitve gostov;
7. »gostinski obrat« je enota gostinske dejavnosti, ki vključuje celoto gostinskih storitev, ki se nudijo v funkcionalno urejenih, opremljenih in povezanih prostorih;
8. »zunanje površine gostinskega obrata« so del gostinskega obrata na prostem zunaj notranjih prostorov gostinskega obrata (terasa, vrt, atrij), kjer se nudijo gostinske storitve;
9. »prehrambni obrat« je gostinski obrat, v katerem se opravlja prehrambna dejavnost;
10. »nastanitveni obrat« je gostinski obrat, v katerem se opravlja nastanitvena dejavnost;
11. »izvajalec oziroma izvajalka gostinske dejavnosti« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec gostinske dejavnosti) je nosilec gostinske dejavnosti ne glede na vrsto gostinske dejavnosti in vključuje gostinca oziroma gostinko (v nadaljnjem besedilu: gostinec), nosilca oziroma nosilko dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji), ponudnika oziroma ponudnico kratkotrajnega najema (v nadaljnjem besedilu: ponudnik kratkotrajnega najema) in upravljalca pristanišča;
12. »izvajalec oziroma izvajalka prehrambne dejavnosti« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec prehrambne dejavnosti) je nosilec prehrambne dejavnosti in vključuje gostinca in nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki opravljata prehrambno dejavnost;
13. »izvajalec oziroma izvajalka nastanitvene dejavnosti« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec nastanitvene dejavnosti) je nosilec nastanitvene dejavnosti in vključuje gostinca in nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki opravljata nastanitveno dejavnost, ter ponudnika kratkotrajnega najema in upravljalca pristanišča;
14. »ponudnik kratkotrajnega najema« je nosilec oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem;
15. »sobodajalec oziroma sobodajalka« (v nadaljnjem besedilu: sobodajalec) je ponudnik kratkotrajnega najema, ki je fizična oseba, vpisana kot sobodajalec v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovni register), ki ga ureja zakon, ki ureja poslovni register;
16. »nudenje priveza plovil za nastanitev« je opravljanje nastanitvene dejavnosti v pristanišču s privezi za nastanitev;
17. »pristanišče« je pristanišče v skladu s pomorskim zakonikom ali z zakonom, ki ureja plovbo po celinskih vodah;
18. »spremljajoče storitve« so storitve, ki niso gostinske storitve, se pa običajno ali pogosto nudijo v določenih gostinskih obratih z namenom dopolnjevanja gostinske ponudbe (nudenje žive ali mehanske glasbe ali drugega družabnega programa);
19. »turizem na kmetiji« je opravljanje gostinske dejavnosti v okviru dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
20. »oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem« je opravljanje nastanitvene dejavnosti v stanovanju ali delu stanovanja, razen če se v njem opravlja turizem na kmetiji (na primer v enostanovanjski hiši na kmetiji);
21. »stanovanje« je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota;
22. »nastanitvena enota« je del nastanitvenega obrata, ki je namenjen za nastanitev gosta ali skupine gostov in do katerega drugi gostje nastanitvenega obrata nimajo dostopa (soba za nastanitev s kopalnico, soba za nastanitev, suita, apartmajska enota, studio, hiša, glamping enota, kampirni prostor, šotor, počitniška prikolica, mobilna hišica, enota izvenstandardne nastanitve, prostor za postavitev bivalnih vozil, prostor za privez, druga nastanitvena enota);
23. »delodajalec oziroma delodajalka« (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja;
24. »delavec oziroma delavka« (v nadaljnjem besedilu: delavec) ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja;
25. »upokojenec oziroma upokojenka« (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) je fizična oseba, ki prejema pokojnino v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
26. »upravljavec stvarnega premoženja« ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti;
27. »notranji upravičenec upravljavca oziroma notranja upravičenka upravljavca« (v nadaljnjem besedilu: notranji upravičenec upravljavca) je kategorija oseb, ki je določena z internim splošnim aktom upravljavca stvarnega premoženja, sprejetem na podlagi zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti;
28. »reprezentativni sindikat« ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja reprezentativnost sindikatov;
29. »počitniške enote delodajalca« so počitniške enote, ki jih delodajalec zagotavlja izključno za nastanitev delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, in upokojencev, ki so bili pred upokojitvijo zaposleni pri delodajalcu, skupaj z njihovimi izbranimi osebami (družinski člani, prijatelji);
30. »počitniške enote upravljavca stvarnega premoženja« so počitniške enote, ki jih upravljavec stvarnega premoženja zagotavlja izključno za nastanitev notranjih upravičencev upravljavca skupaj z njihovimi izbranimi osebami (družinski člani, prijatelji);
31. »počitniške enote reprezentativnega sindikata« so počitniške enote, ki jih reprezentativni sindikat zagotavlja izključno za nastanitev svojih članov skupaj z njihovimi izbranimi osebami (družinski člani, prijatelji).

(2) Vrste stanovanjskih stavb, uporabljene v tem zakonu (enostanovanjska stavba, dvostanovanjska stavba, tri- in večstanovanjska stavba ter stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji), imajo pomen kot ga določajo predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov.

(1) Gostinska dejavnost vključuje prehrambno dejavnost in nastanitveno dejavnost.

(2) Prehrambna dejavnost obsega nudenje:

• priprave in strežbe jedi, primernih za takojšnje uživanje,
• priprave in strežbe pijač, primernih za takojšnje uživanje, ali
• priprave in dostave jedi oziroma pijač, primernih za takojšnje uživanje.

(3) Nastanitvena dejavnost obsega nudenje storitve nastanitve gosta, ki pomeni nudenje nočitve ali počitka. V določenih vrstah nastanitvenih obratov nastanitvena dejavnost obsega tudi storitve priprave in strežbe jedi in pijač.

(4) Nudenje priveza plovil za nastanitev se opravlja v skladu in pod pogoji tega zakona, pomorskega zakonika oziroma zakona, ki ureja plovbo po celinskih vodah.

(5) Izvajalec gostinske dejavnosti lahko v okviru in v času opravljanja gostinske dejavnosti nudi tudi izdelke, ki zaokrožujejo njegovo gostinsko ponudbo (spominki, turistične publikacije, sladoled, bomboni, suhomesnati izdelki, pijače).

(1) Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskem obratu, razen v primeru dostave oziroma strežbe dostavljenega v primeru nudenja gostinskih storitev iz tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena.

(2) Gostinski obrat se glede na vrsto opravljane gostinske dejavnosti razvršča kot prehrambni ali nastanitveni obrat.

(3) Gostinska dejavnost se v stanovanju opravlja le v okviru in pod pogoji oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem iz 20., 21. in 22. člena tega zakona ali v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona.

(1) Gostinsko dejavnost opravlja gostinec, razen če ta člen določa drugače.

(2) Gostinec je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sme opravljati gostinsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in delovanje pravnoorganizacijske oblike pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Turizem na kmetiji opravlja nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(4) Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem opravlja ponudnik kratkotrajnega najema. Ponudnik kratkotrajnega najema je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik iz drugega odstavka tega člena ali sobodajalec.

(5) Sobodajalec lahko opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem do 180 dni v koledarskem letu. Šteje se, da sobodajalec opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, ko je vsaj v enem stanovanju, v katerem opravlja dejavnost, v posameznem dnevu nastanjen vsaj en gost, pri čemer se, če dan prihoda posameznega gosta v stanovanje ni enak dnevu njegovega odhoda, kot dan nastanitve ne šteje dan odhoda.

(6) Nudenje priveza plovil za nastanitev opravlja upravljalec pristanišča.

(1) Izvajalec gostinske dejavnosti mora pred začetkom opravljanja in ves čas opravljanja gostinske dejavnosti izpolnjevati pogoje glede:

• prostorov gostinskega obrata ter njihove opremljenosti z ležišči in drugo opremo v skladu z vrsto gostinskega obrata, s katero posluje in se označuje v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona, za zagotovitev minimalnih standardov opremljenosti gostinskega obrata;
• vrste, vsebine in obsega gostinskih in spremljajočih storitev v skladu z vrsto gostinskega obrata, s katero posluje in se označuje v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona, za zagotovitev skladnosti med nudenimi storitvami in minimalnimi standardi opremljenosti prostorov gostinskega obrata.

(2) Pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gostinstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), s pravilnikom. Ne glede na prejšnji stavek pogoje, ki se nanašajo na turizem na kmetiji, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

(3) Izvajalec gostinske dejavnosti mora za opravljanje gostinske dejavnosti poleg pogojev iz tega zakona izpolnjevati tudi pogoje, določene v drugih predpisih, in sicer mora zlasti:

• imeti za objekt, v katerem namerava opravljati gostinstvo, pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
• zagotavljati varnost živil v skladu s predpisi, ki urejajo varnost živil;
• zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

(1) Gostinski obrat mora imeti na vidnem mestu ob vhodu, ali če vhoda nima, na drugem vidnem mestu označeno:

• firmo ali ime in poslovni naslov izvajalca gostinske dejavnosti, v primeru nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji pa tudi označbo dopolnilne dejavnosti na kmetiji in naslov kmetije;
• naziv gostinskega obrata;
• vrsto gostinskega obrata;
• oznako kakovostne kategorije nastanitvenega obrata v skladu s 15. členom tega zakona;
• identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz 17. člena tega zakona;

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko označbe nastanitvenega obrata, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, namestijo v notranjosti nastanitvenega obrata, če je ta v dvostanovanjski oziroma tri- in večstanovanjski stavbi.

(1) Obratovalni čas je čas, v katerem izvajalec gostinske dejavnosti nudi gostinske storitve v gostinskem obratu.

(2) Obratovalni čas gostinskega obrata mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat, ali če obrat nima vhoda, na drugem vidnem mestu v gostinskem obratu.

(3) Gostje, ki so v gostinskem obratu ob koncu obratovalnega časa, morajo obrat zapustiti najpozneje v 30 minutah. Ne glede na prejšnji stavek, morajo gostje, ki so v gostinskem obratu iz 1., 2. ali 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, obrat zapustiti najpozneje v 60 minutah po koncu obratovalnega časa.

(1) Cene gostinskih storitev morajo biti označene v ceniku, ki omogoča seznanitev z njimi (tabla, list, zaslon) v vseh prostorih gostinskega obrata, kjer se naročajo gostinske storitve, vključno z zunanjimi površinami gostinskega obrata.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek cen storitev nastanitve ni treba označiti v ceniku nastanitvene enote, če so cene že označene v skladu s prejšnjim odstavkom v prostoru gostinskega obrata, ki je namenjen sprejemu gostov.

(3) Cenik je lahko v elektronski obliki, ki omogoča seznanitev s cenami posredno prek elektronskih naprav, ki jih imajo gostje običajno s seboj (mobilni telefoni, tablice), če je v prostoru, kjer se naročajo gostinske storitve, dostopen tudi cenik iz prvega odstavka tega člena.

(4) Cenik gostinskih storitev mora poleg cene gostinskih storitev vsebovati tudi:

• pri pripravi oziroma postrežbi pijač: navedbo vrste in količine pijače, razen za napitke, pri katerih se količina meri s porcijo;
• pri pripravi oziroma postrežbi jedi: navedbo vrste, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi navedbo količine jedi;
• navedbo cene dodatnih storitev, če jih gostinec zaračuna ob pripravi in postrežbi pijač oziroma jedi (postrežnina, pogrinjek).

(1) Vrste prehrambnih obratov glede na nudene gostinske storitve in prostore so:

1. »restavracija«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi po naročilu oziroma menujev, pri čemer je prostor za strežbo ločen od prostora za pripravo jedi;
2. »gostilna«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi, ki pretežno izvirajo iz lokalnega, regionalnega ali vseslovenskega okolja, v prostorih, urejenih v skladu s tradicijo lokalnega, regionalnega ali vseslovenskega okolja;
3. »okrepčevalnica«, ki nudi storitev priprave in strežbe hitro oziroma vnaprej pripravljenih jedi, pri čemer je prostor za strežbo lahko ločen od prostora za pripravo jedi le s strežnim pultom;
4. »kavarna«, ki nudi storitev priprave in strežbe pijač, zlasti toplih napitkov (kava, čaj), ob zagotavljanju sedežev za goste v prostoru za strežbo;
5. »slaščičarna«, ki nudi storitev priprave in strežbe sladic, pekovskega peciva, sladoleda in drugih posladkov;
6. »bar«, ki nudi storitev priprave in strežbe pijač;
7. »bar s stalno ponudbo spremljajočih storitev«, ki je bar, ki ima redni glasbeni ali drug družabni program ali redno nudi druge spremljajoče storitve (disko);
8. »obrat za pripravo in dostavo jedi«, ki nudi storitev priprave in dostave jedi v prostore naročnika oziroma na drugo lokacijo izven obrata v skladu z naročilom naročnika;
9. »premični prehrambni obrat«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi, strežbe vnaprej pripravljenih jedi ter priprave in strežbe pijač v premičnih strukturah, ki niso povezane s tlemi na stalno določenem mestu tako, da jih ne bi bilo mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo (stojnica, prikolica, tovornjak s hrano) in v začasnih sezonskih objektih v skladu z zakonom, ki ureja graditev;
10. »izletniška kmetija«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona;
11. »vinotoč«, ki nudi storitev strežbe pijač v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona;
12. »osmica«, ki občasno nudi storitev strežbe pijač v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona.

(2) Podrobnejše pogoje, na podlagi katerih lahko gostinski obrat posluje z označbo določene vrste prehrambnega obrata glede na vrsto nudenih gostinskih storitev in prostore, predpiše minister s pravilnikom.

(1) Prehrambni obrat obratuje v skladu z objavljenim obratovalnim časom za vse dni v tednu. Obratovati sme le v časovnem okvirju, določenem v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena (v nadaljnjem besedilu: redni obratovalni čas), ter v časovnem okvirju soglasja o podaljšanem obratovalnem času iz četrtega odstavka tega člena, če obratuje izven rednega obratovalnega časa. Znotraj teh časovnih okvirjev, v katerih mora biti tudi objavljen obratovalni čas, lahko gostinski obrat obratovanje prilagaja svojim poslovnim potrebam.

(2) Redni obratovalni čas je časovni okvir, v katerem lahko obratujejo prehrambni obrati. Minister s pravilnikom določi redni obratovalni čas prehrambnih obratov najmanj med 6. in 22. uro in največ med 6. in 2. uro zjutraj naslednjega dne, razen za prehrambne obrate iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo redni obratovalni čas med 0. in 24. uro. Pri določitvi rednega obratovalnega časa minister upošteva naslednje značilnosti prehrambnih obratov, iz katerih izhajajo običajni vplivi na okolico in lokalno prebivalstvo:

• vrsto prehrambnega obrata;
• obratovanje na zunanjih površinah gostinskega obrata;
• spremljajoče storitve, ki se nudijo v prehrambnem obratu;
• vplive na druge dejavnosti, neposredno povezane s prehrambnim obratom (nastanitvena dejavnost, igralniška dejavnost, bencinski servisi);
• umeščenost prehrambnega obrata na območju stanovanj, ki je kot podrobnejša namenska raba prostora določena v občinskem prostorskem aktu v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina s splošnim aktom za prehrambne obrate na posameznem območju določi redni obratovalni čas, ki je daljši od predpisanega s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, če ima za to utemeljene razloge, ki izhajajo iz specifičnosti območja in razvojnih potreb občine, vezanih na to območje, kot so revitalizacija mestnih jeder, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine ali drugih znamenitosti ter spodbujanje turističnega ali gospodarskega razvoja območja. Redni obratovalni čas, ki ga določi občina v skladu s tem odstavkom, ne sme presegati časovnega okvirja med 6. in 2. uro naslednjega dne. Pri določitvi rednega obratovalnega časa za prehrambne obrate v posameznem območju občine slednja upošteva značilnosti prehrambnih obratov iz prejšnjega odstavka in specifike območja urejanja, zlasti:

• značilnosti območja (namenska raba prostora, mestna jedra ali središča, bližina naselij, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti);
• potrebe občine po razvoju turizma in gospodarstva na območju (podpora turističnim dejavnostim in prilagajanje sezonskim potrebam).

(4) Izven rednega obratovalnega časa, določenega v drugem in tretjem odstavku tega člena, lahko prehrambni obrati obratujejo na podlagi pisnega soglasja občine. Občina s splošnim aktom določi časovni okvir obratovanja, ki presega redni obratovalni čas, v katerem lahko obratujejo prehrambni obrati na podlagi soglasja občine glede na potrebe občine po daljšem obratovanju prehrambnih obratov na določenem območju ali delu občine (naselje, ulica) (v nadaljnjem besedilu: podaljšani obratovalni čas).

(5) Občina pri določitvi podaljšanega obratovalnega časa upošteva:

• značilnosti obratovanja, kot so značilnosti prehrambnih obratov iz drugega odstavka tega člena, obratovanje v okviru prireditve ali specifičnega dogodka, posamično, obdobno ali redno obratovanje v podaljšanem obratovalnem času;
• značilnosti posameznega območja ali dela občine, kot so namenska raba prostora, mestna jedra ali središča, bližina naselij, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti, bližina glavnih prometnih postaj in drugih prometnih vozlišč;
• potrebe gospodarskega in turističnega razvoja z vidika spodbujanja lokalnega gospodarstva in podpore turističnim dejavnostim (obratovanje v turistično pomembnih obdobjih);
• družbene in kulturne potrebe lokalne skupnosti (upoštevanje potreb prebivalcev, ki delajo v izmenah ali pozno v noč, podpora kulturnim in družabnim dejavnostim v lokalnem okolju);
• dostopnost storitev za prebivalce in obiskovalce (zagotavljanje prehrambnih storitev v primerih, ko ni drugih alternativ v bližini bolnišnic, prometnih vozlišč, nočnih delovišč);
• naravo in posebnosti dogodka z vidika pomena dogodka za lokalno skupnost, njegovo enkratnost ali omejeno ponovljivost ter vpliv na okolico (poroke, jubileji, kulturne ali družabne prireditve, poslovni dogodki).

(6) Izvajalec prehrambne dejavnosti vloži vlogo za pridobitev soglasja občine iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: soglasje k podaljšanem obratovalnem času), o kateri odloči pristojni organ občine. Vsebino vloge in soglasja k podaljšanem obratovalnem času oziroma druge odločitve občine v tem postopku določi minister s pravilnikom iz drugega odstavka tega člena. Pritožba zoper odločitev pristojnega organa občine iz tega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

(7) Občina lahko z namenom zaščite javnega reda in miru ter varstva življenjskega okolja razveljavi soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času, če so pristojni organi s pravnomočnimi odločbami pri izvajalcu prehrambne dejavnosti ugotovili najmanj dve kršitvi javnega reda in miru ali določb tega zakona, ki so posledica obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Pri odločanju o razveljavitvi soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času občina upošteva težo kršitve, vlogo izvajalca prehrambne dejavnosti pri kršitvi ter število in časovni razmik med ugotovljenimi kršitvami.

(8) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko občina v splošnem aktu iz četrtega odstavka tega člena določi do pet dni v koledarskem letu, ko lahko izvajalec prehrambne dejavnosti obratuje v podaljšanem obratovalnem času brez soglasja občine. Dan, ki ga občina določi v skladu s tem odstavkom, je:

• praznik ali dela prost dan v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve;
• dan, posvečen tradicionalnim običajem (pustna sobota in torek, martinovanje);
• dan pred dnevom iz prve alineje tega odstavka;
• občinski praznik, določen v predpisih občine.

(1) Prehrambna dejavnost v premičnem prehrambnem obratu se lahko opravlja začasno v okviru in pod pogoji javnih prireditev (na sejmih, koncertih, festivalih), ki jih določa zakon, ki ureja javna zbiranja, med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 45 dni. Občina lahko za določeno območje s splošnim aktom določi dodatne pogoje za gostinsko ponudbo v premičnih prehrambnih obratih, ki delujejo v okviru javnih prireditev na tem območju (število premičnih prehrambnih obratov, vrsto gostinske ponudbe).

(2) Občina lahko s splošnim aktom določi območja in obdobja, v katerih se opravlja prehrambna dejavnost v premičnem prehrambnem obratu izven javnih prireditev iz prejšnjega odstavka. Pri tem občina upošteva zlasti:

• značilnosti posameznega območja ali dela občine, kot so namenska raba prostora, mestna jedra ali središča, bližina naselij, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti, bližina glavnih prometnih postaj in drugih prometnih vozlišč;
• pomanjkanje gostinske ponudbe ali določene gostinske ponudbe na območju glede na potrebe gospodarskega in turističnega razvoja z vidika spodbujanja lokalnega gospodarstva in podpore turističnim dejavnostim (okrepljena ponudba v turistično pomembnih obdobjih);
• dostopnost storitev za prebivalce in obiskovalce (zagotavljanje prehrambnih storitev v primerih, ko ni drugih alternativ v bližini bolnišnic, prometnih vozlišč, nočnih delovišč).

(3) Občina lahko s splošnim aktom določi, da je opravljanje prehrambne dejavnosti v premičnem prehrambnem obratu iz prejšnjega odstavka dovoljeno le ob predhodnem soglasju občine.

(1) Vrste nastanitvenih obratov glede na nudene gostinske storitve in prostore so:

1. »hotel«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj petih nastanitvenih enotah z enoposteljnimi ali dvoposteljnimi sobami z večinoma lastno kopalnico ter storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona v obliki zagotavljanja najmanj zajtrka in še enega obroka;
2. »motel«, ki se nahaja v neposredni bližini tranzitnih poti ter nudi storitev nastanitve gostov v najmanj petih nastanitvenih enotah z enoposteljnimi ali dvoposteljnimi sobami ter storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona;
3. »penzion«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj petih nastanitvenih enotah in storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona v obliki zagotavljanja najmanj zajtrka in še enega obroka (polpenzion);
4. »gostišče«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni nastanitveni enoti kot dopolnitev ponudbe gostilne ali restavracije;
5. »apartma«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni nastanitveni enoti, v kateri si gosti lahko sami pripravljajo jedi;
6. »apartmajsko naselje«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj 15 nastanitvenih enotah, v katerih si gosti lahko sami pripravljajo jedi, na enovitem, prostorsko sklenjenem in označenem prostoru ali v večetažni zgradbi s skupnim upravljanjem;
7. »soba«, ki nudi nastanitve gostov v najmanj eni sobi, ki ima lastno kopalnico s straniščem ali souporabo kopalnice in stranišča, ki nista v izključni uporabi gostov te sobe;
8. »počitniška hiša«, ki nudi storitev nastanitve gostov v eni nastanitveni enoti, ki obsega celotno hišo;
9. »prenočišče«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni nastanitveni enoti z možnostjo, da so nastanitvene enote in kopalnice v souporabi;
10. »mladinsko prenočišče«, ki je prenočišče, namenjeno pretežno mlajšim gostom;
11. »glamp«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni samostojno stoječi enoti, ki je umeščena v naravno okolje ter vključuje enojna ali dvojna ležišča in kopalnico s straniščem ter storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona v obliki zagotavljanja zajtrka;
12. »kamp«, ki nudi storitev nastanitve gostov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem prostoru v naravi z zagotavljanjem prostora za postavitev šotora, prikolice in bivalnega vozila oziroma z zagotavljanjem nastanitve v postavljenem šotoru, prikolici, mobilni hišici ali drugi obliki nastanitve v naravi;
13. »šotorišče«, ki nudi storitev nastanitve gostov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem zemljišču v naravi z zagotavljanjem prostora za šotor oziroma z zagotavljanjem nastanitve v že postavljenem šotoru;
14. »postajališče za bivalna vozila«, ki nudi storitev nastanitve gostov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem zemljišču z zagotavljanjem prostora za postavitev bivalnih vozil;
15. »planinska koča«, ki nudi storitev nastanitve gostov, zlasti pohodnikom, v koči, ki je vpisana na seznam planinskih koč Planinske zveze Slovenije;
16. »drug dom«, ki je namenjen drugi dejavnosti, se pa v njem občasno nudi storitev nastanitve gostom (študentski domovi, agrarne ali pašne skupnosti, kapacitete Centra šolskih in obšolskih dejavnosti);
17. »turistična kmetija z nastanitvijo«, ki nudi storitev nastanitve gostom v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona;
18. »izvenstandardni nastanitveni obrat«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni enoti, urejeni ali prirejeni za avtentično izkušnjo narave oziroma lokalne tradicije (nastanitev v zidanici, hiški na drevesu, na kozolcu, v čebelnjaku, igluju, vinskem sodu);
19. »pristanišče s privezi za nastanitev«, ki nudi storitev nastanitve gostov v pristanišču z zagotavljanjem priveza za ladje, čolne in druga plovila, na katerih gosti lahko bivajo.

(2) Podrobnejše pogoje, na podlagi katerih lahko gostinski obrat posluje z označbo določene vrste nastanitvenega obrata glede na vrsto nudenih gostinskih storitev in prostore, predpiše minister s pravilnikom.

(3) Nastanitveni obrati so sestavljeni iz ene ali več nastanitvenih enot. Vrste in število nastanitvenih enot v posamezni vrsti nastanitvenega obrata predpiše minister s pravilnikom.

(1) Za nastanitveno dejavnost se ne šteje nudenje nastanitve v:

• počitniški enoti delodajalca;
• počitniški enoti upravljavca stvarnega premoženja;
• počitniški enoti reprezentativnega sindikata.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se počitniške enote iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka (v nadaljevanju: počitniška enota za posebne kategorije oseb) štejejo za nastanitveni obrat za namen:

• vpisa v register nastanitvenih obratov v skladu s tem zakonom, pri čemer se vpiše v register kot »počitniška enota za posebne kategorije oseb«, in izbrisa iz registra nastanitvenih obratov,
• obračunavanja in plačila turistične takse po zakonu, ki ureja spodbujanje razvoja turizma,
• prijave in odjave gosta po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.

(3) Nastanitev oseb, ki ne spadajo v kategorijo oseb, katerim je počitniška enota za posebne kategorije oseb namenjena, se šteje za opravljanje nastanitvene dejavnosti.

(1) Nastanitveni obrat, za katerega predpis iz devetega odstavka tega člena določa kategorizacijo, se pred začetkom opravljanja dejavnosti kategorizira glede na vrsto in kakovost opremljenosti in storitev v ustrezne kakovostne kategorije. Nastanitveni obrat, ki se kategorizira, posluje z oznako kakovostne kategorije, za katero izpolnjuje merila in standarde, določene glede na vrsto nastanitvenega obrata.

(2) Kakovostne kategorije vrst nastanitvenih obratov, ki se kategorizirajo, razen turistične kmetije z nastanitvijo, se označujejo z zvezdicami: z eno, dvema, tremi ali štirimi, določene vrste nastanitvenih obratov pa tudi s petimi, če tako določa predpis iz devetega odstavka tega člena. Kakovostne kategorije kategorizacije za turistične kmetije z nastanitvijo se označujejo z jabolki: z enim, dvema, tremi, štirimi ali petimi.

(3) Kakovostno kategorijo nastanitvenega obrata s štirimi ali petimi zvezdicami oziroma štirimi ali petimi jabolki določi neodvisni strokovnjak na področju kategorizacije nastanitvenih obratov (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalec nastanitvenih obratov) na podlagi meril in standardov za posamezno kakovostno kategorijo glede na vrsto nastanitvenega obrata, ki so določeni v predpisu iz devetega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: merila in standardi kakovosti nastanitvenih obratov). Nižje kakovostne kategorije nastanitvenega obrata (ena, dve ali tri zvezdice oziroma jabolka) na podlagi meril in standardov kakovosti nastanitvenih obratov določi izvajalec nastanitvene dejavnosti samostojno s samooceno. Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora hraniti listino o določitvi kakovostne kategorije nastanitvenega obrata. Vsebino te listine določi minister v predpisu iz devetega odstavka tega člena.

(4) Ocenjevalec nastanitvenih obratov je fizična oseba, ki:

• ima pridobljeno najmanj šesto raven po slovenskem ogrodju kvalifikacij ali peto raven po evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje v skladu z zakonom, ki ureja enotni sistem kvalifikacij,
• ima vsaj šest let delovnih izkušenj iz gostinsko-turističnih dejavnosti oziroma kmetijsko-turističnih dejavnosti, in sicer s področij kakovosti, razvoja ali vodenja nastanitvenih obratov oziroma v izobraževanju s področja gostinsko-turističnih oziroma kmetijsko-turističnih dejavnosti in
• opravi usposabljanje s preizkusom znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov.

(5) Ministrstvo, pristojno za gostinstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja usposabljanje s preizkusom znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov.

(6) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena in opravi preizkus znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov, pridobi z odločbo ministrstva naziv ocenjevalec nastanitvenih obratov z dnem opravljenega preizkusa znanja. Zoper odločbo iz tega odstavka ni pritožbe, je pa dopusten upravni spor.

(7) Ministrstvo z namenom obveščanja javnosti upravlja javni register ocenjevalcev nastanitvenih obratov, ki vsebuje naslednje podatke:

• osebno ime in stalno prebivališče ocenjevalca nastanitvenih obratov, pri čemer je javen le podatek o osebnemu imenu;
• datum pridobitve naziva ocenjevalec nastanitvenih obratov;
• s pisnim soglasjem ocenjevalca nastanitvenih obratov lahko tudi njegove kontaktne podatke (e-naslov, številka telefona).

(8) Ministrstvo lahko s sklepom uvede strokovni nadzor nad ocenjevalcem nastanitvenih obratov. Uvedba strokovnega nadzora je obvezna, če organ, pristojen za nadzor nad prvim odstavkom tega člena, ministrstvo obvesti o ugotovitvah nepravilnosti pri vsaj dveh nastanitvenih obratih, katerih kategorizacijo je določil ocenjevalec, in sicer glede neizpolnjevanja pogojev za kakovostno kategorijo, s katero so ti obrati označeni. V okviru strokovnega nadzora ima ministrstvo pravico pregledati prostore nastanitvenega obrata, katerega kategorizacijo je določil ocenjevalec nastanitvenih obratov, nad katerim je uveden strokovni nadzor, pregledati pripadajočo dokumentacijo ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora. O opravljenem nadzoru ministrstvo izda poročilo. Ministrstvo odvzame naziv ocenjevalec nastanitvenih obratov z odločbo, če je v strokovnem nadzoru nad njegovim delom ugotovljeno očitno in bistveno neupoštevanje meril in standardov kakovosti nastanitvenih obratov pri določitvi kakovostne kategorije nastanitvenega obrata. Posameznik, ki mu je bil s pravnomočno odločbo ministrstva odvzet naziv ocenjevalca nastanitvenih obratov, v obdobju dveh let od pravnomočnosti odločbe ne sme začeti usposabljanja s preizkusom znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov.

(9) Vrste nastanitvenih obratov, ki se kategorizirajo, kakovostne kategorije po vrsti nastanitvenega obrata, merila in standarde kakovosti nastanitvenih obratov, podrobnejši postopek določitve kakovostne kategorije in samoocene, način in program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja za ocenjevalce nastanitvenih obratov, način vpisa v register ocenjevalcev nastanitvenih obratov, zahteve glede znanja in izkušenj izvajalcev strokovnega nadzora nad delom ocenjevalcev nastanitvenih obratov ter obliko oznake kakovostne kategorije predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.