(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2014 in za proračun Republike Slovenije za leto 2015 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, poraba sredstev kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, prevzemanje obveznosti, prispevek po zakonu, ki ureja radiotelevizijo, najnujnejši ukrepi za povečanje prihodkov proračuna države oziroma za zniževanje izdatkov proračuna države in proračunov občin ter ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.

(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2014 in 2015, razen če je za posamezni proračun ali posamezni člen tega zakona določeno drugače.

(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih tega zakona določeno drugače.

(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 110/11 – ZDIU in 14/13 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.

(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami nastalimi z izvrševanjem proračuna;
3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu in tiste spremembe v prihodnjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
5. »politike« so področja, na katerih država deluje in predstavljajo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki ter izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in predstavljajo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki prispevajo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehničnotehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto in ki prispevajo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;
10. »skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja še ne določenih projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni;
12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega proračunskega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
13. »proračunska vrstica« je postavka-konto, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);

16.a »sredstva kohezijske politike« so sredstva proračuna EU in namenska sredstva proračuna za slovensko udeležbo, namenjena za izvajanje kohezijske politike;

17. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;

17.a »postavke kohezijske politike« so tiste, na katerih se v programskem obdobju 2014–2020 zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in tiste postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje kohezijske politike;

18. »predpristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
19. »postavke predpristopnih pomoči« so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
20. »popristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
21. »postavke popristopnih pomoči« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
22. »sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
23. »postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
24. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
25. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
26. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
27. »organ upravljanja« je tisti neposredni uporabnik, ki je odgovoren za področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim;
28. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči, sredstev finančnih mehanizmov ter sofinanciranje programov donacij;
29. »TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET;
30. »postavke presežnih pravic porabe« so postavke na katerih se, do izpolnitve odložnega pogoja nadomestitve projekta oziroma najdlje do konca finančne perspektive 2007-2013, zagotavljajo presežne pravice porabe;
31. »obratna sredstva« so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela;
32. »investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme ter ostalih opredmetenih osnovnih sredstev.

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.

(2) V posebnem delu proračuna so finančni načrti neposrednih uporabnikov prikazani po politikah, glavnih programih in podprogramih.

(3) V NRP se prikazujejo načrtovani izdatki po skupinah projektov, projektih in ukrepih ter virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov oziroma ukrepov.

Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom ali rebalansom proračuna. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev.

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.

(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.

(4) Veljavni NRP tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom, razen kadar ta zakon določa drugače.

(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.

(1) Prilivi namenskih sredstev EU in namenskih sredstev finančnih mehanizmov se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) oziroma kot sredstva financerja finančnih mehanizmov in izkazujejo kot obveznosti do EK oziroma kot obveznosti do financerja finančnih mehanizmov.

(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna. Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna se obresti štejejo kot sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.

(3) Obresti od namenskih sredstev finančnih mehanizmov so prihodek proračuna, razen če financer določi drugače.

(1) Presežne pravice porabe se zagotavljajo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika z namenom zagotovitve učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev na področju kohezijske politike v okviru finančne perspektive 2007–2013 na način, da se pripravi dodatne projekte, ki bodo nadomestili tiste projekte, za katere so bile že prevzete obveznosti in se ugotavlja, da projekta ne bo mogoče zaključiti do roka določenega za dokončanje projekta.

(2) V breme presežnih pravic porabe ni dopustno prevzemanje obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se prevzem obveznosti odloži do sprostitve pravic porabe zagotovljenih na področju kohezijske politike v okviru finančne perspektive 2007–2013.

(3) Vlada lahko odločbo o dodelitvi sredstev kohezijske politike razveljavi v skladu s postopkom, ki je določen za izredno razveljavitev odločbe v primerih:

• če upravičenec do sredstev kohezijske politike zamuja z izvedbo aktivnosti po izvršljivi odločbi o dodelitvi sredstev ali z dinamiko črpanja sredstev kohezijske politike in
• pod pogoji, da organ upravljanja razpolaga s projektom, uvrščenim na seznam projektov, ki ga določi vlada, ter izbranim skladno z evropskimi predpisi, za katerega je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje ter je že pravnomočno končan postopek javnega naročanja in je na tej podlagi mogoče takoj z izvajalcem skleniti takšno pogodbo, v kateri je rok za dokončanje projekta kot bistvena sestavina pogodbe določen tako, da še omogoča črpanje sredstev v okviru finančne perspektive 2007–2013.

(4) Šteje se, da upravičenec zamuja z izvedbo aktivnosti po izvršljivi odločbi o dodelitvi sredstev ali z dinamiko črpanja sredstev kohezijske politike, če v enem mesecu po začetku uporabe tega zakona za projekt, ki se sofinancira s sredstvi evropske kohezijske politike še ni pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in še ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja.

Prejemki oziroma izdatki nastali z zavarovanjem kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom se evidentirajo kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.

(1) Sredstva povračil, namenjenih kritju stroškov predsedstva in delegacij za zasedanja Evropskega sveta in Sveta EU, ter sestanke, organizirane v okviru Evropskega sveta in Sveta EU ter stroškov udeležbe v misijah Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: povračila stroškov), se do prenosa na podračun izvrševanja proračuna izkazujejo kot obveznosti do Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov. Kot stroški se štejejo stroški, ki jih kot take priznava Generalni sekretariat Sveta EU oziroma Združeni narodi.

(2) Povračila stroškov se prenašajo na podračun izvrševanja proračuna v obsegu že plačanih stroškov in upravičeno izkazanih v listini o uporabi sredstev v zvezi s plačilom stroškov oziroma Memorandumu o soglasju.

(3) Uporabniki proračuna so v tekočem letu upravičeni do povračila stroškov največ do obsega sredstev, ki ga je država prejela za ta namen od Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov.

(4) Povračila stroškov uporabnikom proračuna za preteklo leto niso dovoljena.

(5) Obresti od sredstev povračil stroškov so prihodek proračuna.

(6) Podrobnejša navodila o povračilih stroškov izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.

1. Za izvajanje projektov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in namenskih sredstev EU lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre postavke. Pravice porabe na navedenih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe oziroma iz naslova večjih prihodkov proračuna od načrtovanih.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ministrstvo, pristojno za finance, za izvajanje projektov, ki se financirajo iz sredstev kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, na predlog neposrednega uporabnika in ob predhodnem soglasju organa upravljanja, med letom odpre proračunske postavke, če se pravice porabe na navedenih postavkah zagotovijo s prerazporeditvami.

(1) Če vlada, na podlagi vplačanih prejemkov proračuna med tekočim letom oceni, da bodo prihodki za manj kot 3 % nižji glede na načrtovane ali če bodo izdatki za manj kot 3 % višji od načrtovanih v sprejetih proračunih za leti 2014 in 2015, mora poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, do višine zmanjšanih prihodkov oziroma do višine povečanih izdatkov, uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik in namenskih prejemkov proračuna.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek in ne glede na 44. člen ZJF in 14. člen tega zakona, se za izvedbo ukrepov proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, za pokrivanje vseh izdatkov proračuna, lahko porabijo namenska sredstva iz 3. do 6. točke in 8. do 11. točke ter iz 13. točke prvega odstavka 14. člena tega zakona, za katera vlada ocenjuje, da v tekočem letu ne bodo porabljena za načrtovane namene.

(3) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku, vlada pa določi na katere pravice porabe se z ukrepom poseže. Ukrepi se lahko nanašajo na pravice porabe iz katerih se financirajo en ali več od naslednjih namenov: izdatki za blago in storitve, subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino oziroma investicijski odhodki ter investicijski transferi.

(4) Pravice porabe iz naslova ukrepa proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, se prerazporedijo v splošno proračunsko rezervacijo.

(1) Obveznosti na:

1. politiki 24 – Plačila v EU;
2. kontih, iz katerih se financirajo enkratni učinki ukrepov za racionalizacijo stroškov dela neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna;
3. postavkah namenskih sredstev EU;
4. postavkah namenskih sredstev finančnih mehanizmov;
5. postavkah na glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč,

ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to višino.

(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:

1. iz večjih prihodkov proračuna od načrtovanih oziroma
2. z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz iz 1. ali 2. točke prejšnjega odstavka.

(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen proračunski primanjkljaj.

(4) Šteje se, da so enkratni učinki ukrepov za racionalizacijo stroškov dela iz 2. točke prvega odstavka tega člena stroški odpravnin, stroški dela v času trajanja odpovednega roka in nadomestilo za brezposelnost v prvih treh mesecih po prekinitvi delovnega razmerja, zaradi odpuščanja zaposlenih iz poslovnih razlogov.

(1) Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.

(2) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov se tisti prejemki sredstev na podračune 845 in 846 pri Finančni upravi Republike Slovenije, ki so bili vplačani zadnji dan proračunskega leta in razdeljeni po blagajnah javnega financiranja prva dva delovna dneva v letu, ki sledi letu, v katerem so bila sredstva vplačana, v posamezni blagajni javnega financiranja štejejo kot prihodki leta, v katerem so bili dejansko vplačani na podračun 845 in 846.

(1) Organ upravljanja je poleg pristojnosti, določenih v Uredbi (EU) 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU), pristojen tudi za nadzor nad upravljanjem in izvajanjem programov, sofinanciranih s sredstvi kohezijske politike. Če ugotovi nepravilnosti, organ upravljanja naloži popravljalne ukrepe posredniškemu organu, zahteva zadržanje izplačil s postavk kohezijske politike pri posameznem posredniškem organu ter predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.

(2) Organ za potrjevanje je poleg pristojnosti, določenih v Uredbi 1303/2013/EU, pristojen tudi za spremljanje in nadzor nad vračili sredstev kohezijske politike. Organ za potrjevanje o prejetih vračilih poroča organu upravljanja štirikrat letno, najkasneje do 10. dne v mesecu, ki sledi obdobju poročanja.

(1) Prejeta sredstva kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za izvajanje kohezijske politike.

(2) Prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za izvajanje kohezijske politike, se pridobivajo kot povračila za predhodno plačane upravičene izdatke iz proračuna.

(1) Upravičencu do sredstev kohezijske politike se izplačilo iz proračuna izvrši na podlagi zahtevka za izplačilo, ki je pripravljen na podlagi računa ali druge enakovredne knjigovodske listine in druge dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: dokazila), ki je bila zahtevana za pridobitev sredstev kohezijske politike.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu z 2. točko prvega odstavka 27. člena tega zakona izplačilo sredstev kohezijske politike iz proračuna lahko izvede brez dokazil, če se upravičenec do sredstev kohezijske politike zaveže, da bo zahtevek za izplačilo posredoval najkasneje v 120 dneh po prejemu sredstev.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvajanje kohezijske politike izplačilo iz proračuna lahko izvede na podlagi dokazil, ki ne vsebujejo računa ali druge enakovredne knjigovodske listine, en dan pred dnevom plačila izvajalcu, če:

• je upravičenec občina, posredni uporabnik proračuna ali nosilec javnih pooblastil,
• predloži drugo dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu in
• se zaveže, da bo račun ali drugo enakovredno knjigovodsko listino posredoval posredniškemu organu najkasneje v osmih dneh po prejemu sredstev.

(4) Če upravičenec dokazil ne predloži v roku iz drugega odstavka tega člena oziroma če upravičenec računa ali druge enakovredne knjigovodske listine ne predloži v roku iz tretje alineje prejšnjega odstavka, se mu zadržijo nadaljnja izplačila s postavk kohezijske politike.

(1) Če organ upravljanja ugotovi, da so bila sredstva kohezijske politike neupravičeno porabljena, najkasneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da posredniški organ zahteva plačilo od upravičenca. Organ upravljanja zahtevo za plačilo predloži posredniškemu organu in z njo sočasno seznani organ za potrjevanje in revizijski organ.

(2) Če je neupravičena poraba sredstev kohezijske politike ugotovljena pri posredniškem organu, ki je v vlogi upravičenca, organ upravljanja najkasneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da organ za potrjevanje zahteva plačilo od posredniškega organa in z zahtevo sočasno seznani revizijski organ.

(3) Posredniški organ oziroma organ za potrjevanje najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zahteva plačilo od upravičenca oziroma od posredniškega organa.

(4) Če je neupravičeno porabo sredstev povzročilo pomanjkljivo delovanje sistema pri organu upravljanja, posredniškemu organu ali izvajalskem organu ali v primeru iz drugega odstavka tega člena mora vračilo sredstev na način, kot je določen v 34. členu tega zakona, zagotoviti organ, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena poraba sredstev kohezijske politike.

(1) Če organ upravljanja ugotovi, da posredniški organ ne izvaja kohezijske politike v skladu z izvedbenim načrtom operativnega programa, ki ga je sprejela vlada, ga pozove, da najkasneje v 30 dneh odpravi neskladnost.

(2) Če posredniški organ neskladnosti ne odpravi v roku iz prejšnjega odstavka, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo, pristojno za finance, za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.

(3) Če je organ upravljanja naložil popravljalne ukrepe posredniškemu organu, ki se ne nanašajo na odpravo neskladnosti po prvem odstavku, in jih ta ni izvedel v roku 60 dni od njihovega prejema, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo, pristojno za finance, za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.

(4) Če posredniški organ v primeru neupravičene porabe sredstev ne zahteva plačila od upravičenca v roku iz tretjega odstavka 13.č člena tega zakona, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo, pristojno za finance, za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.

(5) Ko posredniški organ odpravi pomanjkljivosti, s tem seznani organ upravljanja, ki takoj pozove ministrstvo, pristojno za finance, da odpravi zadržanje izplačil s posameznih postavk kohezijske politike.

(6) Organ upravljanja o izvedenih zadržanjih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena četrtletno seznanja vlado.

(1) Če posredniški organ 15 dni pred iztekom obdobja, za katerega so zadržana izplačila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, ne ravna skladno z zahtevami organa upravljanja, ta predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.

(2) Organ upravljanja predlaga vladi prerazporeditve pravic porabe s postavk kohezijske politike v okviru sprejetega operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

(3) Pred posredovanjem predloga prerazporeditve pravic porabe iz prejšnjega odstavka organ upravljanja o tem pisno obvesti tisti posredniški organ, kateremu se pravice porabe na postavkah kohezijske politike zmanjšujejo.

(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic porabe organ upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene prerazporeditve.

Postopkov izterjave za zneske, ki brez obresti ne presegajo 250 eurov, ni treba izvesti za sredstva kohezijske politike, kadar predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno, to omogočajo.

Določbe 13.a do 13.f člena tega zakona se uporabljajo tudi za porabo sredstev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(1) Namenski prihodki proračuna za leti 2014 in 2015 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvega odstavka 80. člena ZJF, tudi:

1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance;
2. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči in popristopnih pomoči se uporabijo za namen in na način, kot ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
4. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
5. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma za zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma za zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
7. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki po 3.h členu ZKZ se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;

9. prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
10. prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki koncesijske dajatve Luke Koper, d.d., ki pripadajo proračunu Republike Slovenije, ki se uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno prometno infrastrukturo;
11. prihodki po 15.d členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 56/13), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
12. prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12 in 52/13 – odločba US), ki se uporabijo za namene, določene v zakonu;
13. prihodki obveznega prispevka za promocijo iz 9. člena Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
14. prihodki iz dajatev od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev, ki v skladu z drugim odstavkom 27.f člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 – ZPDZC-1) predstavljajo prihodek podračuna iz 4. točke 35. člena tega zakona.

(2) Ne glede na 44. člen ZJF se namenska sredstva iz 3. do 6. točke in 8. do 11. točke ter iz 13. točke prejšnjega odstavka, ki niso bila porabljena v letu 2013 in 2014, prenesejo v proračun za leto 2014 in 2015 do višine 2/12 v preteklem letu natečenih prihodkov.

(3) Ne glede na 44. člen ZJF in prejšnji odstavek lahko vlada v primeru, če bi zaradi neprenosa namenskih sredstev v tekoče leto nastala gospodarska škoda, najkasneje do 31. marca tekočega leta, na predlog ministrstva, pristojnega za finance, določi, da se posamezna namenska sredstva prenesejo v tekoče leto nad 2/12 v preteklem letu natečenih in neporabljenih prihodkov, če to omogočajo javnofinančne razmere.

(4) Natečeni prihodki iz drugega odstavka tega člena so prilivi preteklega leta na posamezni namenski postavki.

Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so skladno s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:

1. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2014 in 2015, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, ki je pristojno za sanacijo zadevnih podjetij in gospodarstva, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kot prvotno;
2. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2014 in za leto 2015 vplačajo na podlagi ZUKLPP, in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.

(1) Vlada lahko na predlog ministra za finance odloči, da se kupnine od prodaj kapitalskih naložb Republike Slovenije namenijo Slovenskemu podjetniškemu skladu, ki jih ta v imenu in za račun Republike Slovenije porabi za spodbujanje gospodarstva in na način, kot ga določa sklep vlade na predlog ministra za gospodarski razvoj. Sredstva se Slovenskemu podjetniškemu skladu zagotovijo en dan pred dnevom izplačila končnemu upravičencu.

(2) Sredstva kupnin od prodaj kapitalskih naložb Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka se ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko za namen iz prejšnjega odstavka prerazporedijo iz računa finančnih terjatev in naložb v bilanco prihodkov in odhodkov.

(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.

(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.

(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.

(2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.

(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.

(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega predlagatelja v sprejetem proračunu, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.

(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta brez omejitev.

(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe namenskih sredstev EU in pripadajočih pravic porabe slovenske udeležbe.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena v letu 2015 o prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike za obdobje 2014–2020 odloča organ upravljanja brez omejitev.

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 18. in 19. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti politike 22 – Servisiranje javnega dolga.

(2) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, ki znotraj istega podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu predlagatelju finančnega načrta, o prerazporeditvi pravic porabe odloča ministrstvo, pristojno za finance.

(3) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, za namene iz 21. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 94/10 – ZIU, 36/11 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1) o prerazporeditvah pravic porabe, o katerih v skladu z veljavnimi predpisi ne sme odločati neposredni uporabnik oziroma predlagatelj finančnega načrta, odloča ministrstvo, pristojno za finance, brez omejitev.

(4) Če nastanejo stroški zadolževanja, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti za domače zadolževanje pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.