V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1. »bistvene zahteve« so splošni negospodarski razlogi, ki narekujejo določitev dodatnih pogojev za ponudbo poštnih storitev. Ti razlogi so zaupnost korespondence, varnost omrežij glede prevoza nevarnega tovora, spoštovanje pogojev za zaposlitev in sistemov socialne varnosti, ki jih določajo predpisi, ki urejajo delovno pravo in socialno varnost ali veljavne kolektivne pogodbe, kadar je upravičeno, pa tudi varstvo podatkov, varstvo okolja in regionalno načrtovanje. Varstvo podatkov lahko vključuje varstvo osebnih podatkov, zaupnost prenesene ali shranjene informacije in varovanje zasebnosti;
2. »čezmejni poštni promet« je prenos poštnih pošiljk iz druge države članice ali vanjo, ali pa iz tretje države ali vanjo;
3. »direktna pošta« je oglaševalsko, marketinško in drugo sporočilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Računi, finančni izpiski in druga vsebinsko neenaka sporočila niso direktna pošta. Poštna pošiljka, ki je v istem ovitku kombinirana z drugimi pošiljkami, ni direktna pošta;
4. »distribucija« je postopek od vključno usmerjanja v distribucijskem centru do vključno dostave poštnih pošiljk naslovnikom;
5. »dostava« je prenos poštnih pošiljk od dostavne točke do predaje pošiljk naslovnikom in zajema dostavo na poštni naslov ali vročitev pošiljk;
6. »dostavljavec ali dostavljavka« (v nadaljnjem besedilu: dostavljavec) je oseba, ki dostavlja poštno pošiljko v skladu z zakonom;
7. »izmenjava dokumentov« je storitev, s katero tretja oseba zagotavlja sredstva zaprti skupini naročnikov skupaj s prostori in prevoznimi sredstvi, s pomočjo katerih ti naročniki medsebojno izmenjavajo poštne pošiljke;
8. »izvajalec ali izvajalka poštnih storitev« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec poštnih storitev) je fizična ali pravna oseba, ki izvaja eno ali več poštnih storitev;
9. »izvajalec ali izvajalka univerzalne storitve« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec univerzalne storitve) je izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s tem zakonom zagotavlja univerzalno storitev ali njene dele v Republiki Sloveniji in je priglašen Evropski komisiji skladno s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona;
10. »kontaktna točka« je namenjena neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in je lahko organizirana kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike, ki jo določi izvajalec univerzalne storitve, na primer izpostavljeno okence, pismonoška postaja ali premična pošta;
11. »naslovnik ali naslovnica« (v nadaljnjem besedilu: naslovnik) je fizična ali pravna oseba, na katero je naslovljena poštna pošiljka;
12. »plačilo agenciji« po tem zakonu pomeni povračilo za stroške delovanja agencije za poštne storitve;
13. »posamično dovoljenje« (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) je dovoljenje, ki ga agencija dodeli izvajalcu poštnih storitev z izdajo odločbe, ki daje izvajalcu poštnih storitev posebne pravice ali podredi njegovo delovanje posebnim obveznostim, ki dopolnjujejo splošno dovoljenje, kadar je primerno, ko izvajalec poštnih storitev ne sme uveljavljati ustreznih pravic, dokler ne prejme odločbe agencije;
14. »pošiljatelj ali pošiljateljica« (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj) je fizična ali pravna oseba, ki sproži postopek pošiljanja poštne pošiljke;
15. »pošiljka korespondence« je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnemkoli fizičnem mediju, ki ga je treba prenesti in dostaviti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj v sami pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo za pošiljko korespondence;
16. »poštna pošiljka« je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg pošiljk korespondence lahko take pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje;
17. »poštne celine« so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo dopisnice ali ovitka;
18. »poštne storitve« so storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk v notranjem ali čezmejnem poštnem prometu.

Med poštne storitve ne spadajo:

• prenos pošiljke naslovniku, ki ga opravi pošiljatelj sam;
• prenos pošiljke v primerih, ko sta naslovnik in pošiljatelj ista oseba in prenosa ne opravi izvajalec poštnih storitev;
• prenos pošiljke, ki ni naslovljena s polno navedbo imena naslovnika, ampak zgolj z delno oznako naslova, kot npr. območje pošte, naselje, ulica (z nenaslovljenimi oglaševalskimi, marketinškimi in drugimi sporočili);
• prevoz kot samostojna storitev;

19. »poštne vrednotnice« so poštne znamke in poštne celine;
20. »poštno omrežje« je sistem organizacije in vseh vrst sredstev, ki jih uporabljajo izvajalci univerzalne storitve, še zlasti za:

• sprejem poštnih pošiljk, ki spadajo v obveznost univerzalne storitve s točk dostopa po vsem ozemlju Republike Slovenije,
• prenos teh pošiljk in ravnanje z njimi od točk dostopa do distribucijskega centra,
• dostavo na naslove, označene na pošiljkah;

21. »priporočena poštna pošiljka« je poštna storitev, ki v skladu s tem zakonom po enotni tarifi zagotavlja jamstvo za izplačilo odškodnine ob izgubi, kraji ali poškodbi in omogoča, da lahko pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi te pošiljke;
22. »rezervirane poštne storitve« so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu in v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespondence v mednarodnem poštnem prometu, če je masa teh poštnih pošiljk manjša od 50 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu agencije. Za rezervirane poštne storitve se ne štejeta izmenjava dokumentov in direktna pošta;
23. »sprejem« je postopek, s katerim izvajalec poštnih storitev zbira poštne pošiljke zaradi dostave;
24. »splošno dovoljenje« je ureditev tega zakona, ki omogoča, da izvajalec poštnih storitev izvaja poštne storitve na podlagi obvestila brez pridobitve izrecne odločbe agencije;
25. »storitve po tarifi za en kos« so poštne storitve, za katere je tarifa določena s splošnimi pogoji izvajalcev univerzalne storitve za posamezne poštne pošiljke;
26. »terminalni stroški« so plačilo izvajalcem univerzalne storitve za distribucijo prispele čezmejne pošte, ki vsebuje poštne pošiljke iz druge države članice ali iz tretje države;
27. »točke dostopa« so fizični objekti, vključno s poštnimi nabiralniki ob javnih cestah ali v prostorih izvajalcev poštne storitve, ki so namenjeni javnosti in preko katerih lahko pošiljatelji oddajo poštne pošiljke poštnemu omrežju;
28. »uporabnik ali uporabnica poštnih storitev« (v nadaljevanju: uporabnik poštnih storitev) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali naslovnik;
29. »vrednostna poštna pošiljka« je poštna storitev, ki zavaruje poštno pošiljko ob izgubi, kraji ali poškodbi do vrednosti, ki jo navede sam pošiljatelj, in omogoča, da pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o njeni vročitvi;
30. »vročitev« je izročitev poštne pošiljke naslovniku kot posebna oblika dostave, kadar je treba potrditi prevzem.