(1) Ta zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot neodvisnega regulativnega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L št. 15 z dne 21. 1. 1998, str. 14), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L št. 52 z dne 27. 2. 2008, str. 3).

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1. »bistvene zahteve« so splošni negospodarski razlogi, ki narekujejo določitev dodatnih pogojev za ponudbo poštnih storitev. Ti razlogi so zaupnost korespondence, varnost omrežij glede prevoza nevarnega tovora, spoštovanje pogojev za zaposlitev in sistemov socialne varnosti, ki jih določajo predpisi, ki urejajo delovno pravo in socialno varnost ali veljavne kolektivne pogodbe, kadar je upravičeno, pa tudi varstvo podatkov, varstvo okolja in regionalno načrtovanje. Varstvo podatkov lahko vključuje varstvo osebnih podatkov, zaupnost prenesene ali shranjene informacije in varovanje zasebnosti;
2. »čezmejni poštni promet« je prenos poštnih pošiljk iz druge države članice ali vanjo, ali pa iz tretje države ali vanjo;
3. »direktna pošta« je oglaševalsko, marketinško in drugo sporočilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Računi, finančni izpiski in druga vsebinsko neenaka sporočila niso direktna pošta. Poštna pošiljka, ki je v istem ovitku kombinirana z drugimi pošiljkami, ni direktna pošta;
4. »distribucija« je postopek od vključno usmerjanja v distribucijskem centru do vključno dostave poštnih pošiljk naslovnikom;
5. »dostava« je prenos poštnih pošiljk od dostavne točke do predaje pošiljk naslovnikom in zajema dostavo na poštni naslov ali vročitev pošiljk;
6. »dostavljavec ali dostavljavka« (v nadaljnjem besedilu: dostavljavec) je oseba, ki dostavlja poštno pošiljko v skladu z zakonom;
7. »izmenjava dokumentov« je storitev, s katero tretja oseba zagotavlja sredstva zaprti skupini naročnikov skupaj s prostori in prevoznimi sredstvi, s pomočjo katerih ti naročniki medsebojno izmenjavajo poštne pošiljke;
8. »izvajalec ali izvajalka poštnih storitev« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec poštnih storitev) je fizična ali pravna oseba, ki izvaja eno ali več poštnih storitev;
9. »izvajalec ali izvajalka univerzalne storitve« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec univerzalne storitve) je izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s tem zakonom zagotavlja univerzalno storitev ali njene dele v Republiki Sloveniji in je priglašen Evropski komisiji skladno s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona;
10. »kontaktna točka« je namenjena neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in je lahko organizirana kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike, ki jo določi izvajalec univerzalne storitve, na primer izpostavljeno okence, pismonoška postaja ali premična pošta;
11. »naslovnik ali naslovnica« (v nadaljnjem besedilu: naslovnik) je fizična ali pravna oseba, na katero je naslovljena poštna pošiljka;
12. »plačilo agenciji« po tem zakonu pomeni povračilo za stroške delovanja agencije za poštne storitve;
13. »posamično dovoljenje« (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) je dovoljenje, ki ga agencija dodeli izvajalcu poštnih storitev z izdajo odločbe, ki daje izvajalcu poštnih storitev posebne pravice ali podredi njegovo delovanje posebnim obveznostim, ki dopolnjujejo splošno dovoljenje, kadar je primerno, ko izvajalec poštnih storitev ne sme uveljavljati ustreznih pravic, dokler ne prejme odločbe agencije;
14. »pošiljatelj ali pošiljateljica« (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj) je fizična ali pravna oseba, ki sproži postopek pošiljanja poštne pošiljke;
15. »pošiljka korespondence« je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnemkoli fizičnem mediju, ki ga je treba prenesti in dostaviti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj v sami pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo za pošiljko korespondence;
16. »poštna pošiljka« je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg pošiljk korespondence lahko take pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje;
17. »poštne celine« so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo dopisnice ali ovitka;
18. »poštne storitve« so storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk v notranjem ali čezmejnem poštnem prometu.

Med poštne storitve ne spadajo:

• prenos pošiljke naslovniku, ki ga opravi pošiljatelj sam;
• prenos pošiljke v primerih, ko sta naslovnik in pošiljatelj ista oseba in prenosa ne opravi izvajalec poštnih storitev;
• prenos pošiljke, ki ni naslovljena s polno navedbo imena naslovnika, ampak zgolj z delno oznako naslova, kot npr. območje pošte, naselje, ulica (z nenaslovljenimi oglaševalskimi, marketinškimi in drugimi sporočili);
• prevoz kot samostojna storitev;

19. »poštne vrednotnice« so poštne znamke in poštne celine;
20. »poštno omrežje« je sistem organizacije in vseh vrst sredstev, ki jih uporabljajo izvajalci univerzalne storitve, še zlasti za:

• sprejem poštnih pošiljk, ki spadajo v obveznost univerzalne storitve s točk dostopa po vsem ozemlju Republike Slovenije,
• prenos teh pošiljk in ravnanje z njimi od točk dostopa do distribucijskega centra,
• dostavo na naslove, označene na pošiljkah;

21. »priporočena poštna pošiljka« je poštna storitev, ki v skladu s tem zakonom po enotni tarifi zagotavlja jamstvo za izplačilo odškodnine ob izgubi, kraji ali poškodbi in omogoča, da lahko pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi te pošiljke;
22. »rezervirane poštne storitve« so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu in v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespondence v mednarodnem poštnem prometu, če je masa teh poštnih pošiljk manjša od 50 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu agencije. Za rezervirane poštne storitve se ne štejeta izmenjava dokumentov in direktna pošta;
23. »sprejem« je postopek, s katerim izvajalec poštnih storitev zbira poštne pošiljke zaradi dostave;
24. »splošno dovoljenje« je ureditev tega zakona, ki omogoča, da izvajalec poštnih storitev izvaja poštne storitve na podlagi obvestila brez pridobitve izrecne odločbe agencije;
25. »storitve po tarifi za en kos« so poštne storitve, za katere je tarifa določena s splošnimi pogoji izvajalcev univerzalne storitve za posamezne poštne pošiljke;
26. »terminalni stroški« so plačilo izvajalcem univerzalne storitve za distribucijo prispele čezmejne pošte, ki vsebuje poštne pošiljke iz druge države članice ali iz tretje države;
27. »točke dostopa« so fizični objekti, vključno s poštnimi nabiralniki ob javnih cestah ali v prostorih izvajalcev poštne storitve, ki so namenjeni javnosti in preko katerih lahko pošiljatelji oddajo poštne pošiljke poštnemu omrežju;
28. »uporabnik ali uporabnica poštnih storitev« (v nadaljevanju: uporabnik poštnih storitev) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali naslovnik;
29. »vrednostna poštna pošiljka« je poštna storitev, ki zavaruje poštno pošiljko ob izgubi, kraji ali poškodbi do vrednosti, ki jo navede sam pošiljatelj, in omogoča, da pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o njeni vročitvi;
30. »vročitev« je izročitev poštne pošiljke naslovniku kot posebna oblika dostave, kadar je treba potrditi prevzem.

(1) Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev.

(2) Kot univerzalna storitev se izvajajo te poštne storitve:

1. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
2. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

(3) Agencija lahko s splošnim aktom glede na stanje trga poštnih storitev in ugotovljenih potreb uporabnikov poveča omejitev mase poštnih paketov pri univerzalni storitvi do mase, ki ne presega 20 kg, in lahko predpiše posebne ureditve za dostavo takšnih paketov. Ne glede na navedeno pa mora biti kot del univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka zagotovljena dostava poštnih paketov prejetih iz drugih držav članic Evropske unije do mase, ki ne presega 20 kg na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

(4) Univerzalna storitev se izvaja v notranjem in čezmejnem poštnem prometu.

(5) Velikost, oprema in druge lastnosti poštnih pošiljk iz drugega odstavka tega člena morajo ustrezati določilom aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

(6) Agencija s splošnim aktom predpiše kakovost izvajanja univerzalne storitve in zagotovi tudi neodvisen nadzor nad izvajanjem njene kakovosti najmanj enkrat letno. Ugotovitve nadzora so tudi navedene v ustreznih poročilih, ki se objavljajo vsaj enkrat letno.

(1) Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno zamenljive z univerzalno storitvijo (v nadaljnjem besedilu: zamenljive storitve).

(2) Med zamenljive storitve spadajo predvsem vse storitve iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(3) Agencija v posamičnih primerih ob uporabi pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive storitve ter pri tem upošteva značilnosti storitev, vključno z značilnostmi dodane vrednosti, ter njihove predvidene uporabe in določanja cen. Agencija pri tem lahko pridobi tudi predhodno mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.

(1) Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca.

(2) Agencija lahko imenuje enega ali več izvajalcev univerzalne storitve za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Republike Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve.

(3) Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša.

(4) Agencija s splošnim aktom določi izjeme pri izvajanju univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka glede na okoliščine in zemljepisne pogoje ter pogoje za odstopanje od dostave na dom ali v prostore fizične ali pravne osebe z eno dostavo na ustrezno mesto. Vsako izjemo ali odstopanje od zahtev, ki izhajajo iz določb prejšnjega odstavka, agencija sporoči Evropski komisiji in vsem pristojnim državnim organom držav članic Evropske unije.

(5) Izvajalec univerzalne storitve mora izpolnjevati te zahteve:

• da ponudi storitev, ki zagotavlja upoštevanje bistvenih zahtev;
• da ponudi uporabnikom v primerljivih pogojih enako storitev;
• da je storitev na voljo brez kakršnekoli oblike diskriminacije, zlasti brez diskriminacije zaradi političnih, verskih ali ideoloških pomislekov;
• da storitev ni prekinjena ali ustavljena, razen zaradi višje sile;
• da se storitev izvaja v skladu s tehničnim, gospodarskim in družbenim okoljem in potrebami uporabnikov.

(6) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko glede na stanje trga poštnih storitev in zaradi zagotovitve enakopravne obravnave vseh uporabnikov poštnih storitev z uredbo določi dodatne storitve, za katere veljajo enaki pogoji, kot za univerzalne storitve. Če je potrebno financiranje teh dodatnih storitev, sredstva zagotovi ministrstvo, pristojno za pošto (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) iz državnega proračuna, ob upoštevanju pravil o državni pomoči.

(1) Izvajalec univerzalne storitve mora vsaj enkrat letno objaviti dovolj natančne in posodobljene informacije o posameznih lastnostih in kakovosti univerzalne storitve. Informacije o splošnih pogojih in cenah mora objaviti najmanj sedem dni pred njihovo uveljavitvijo. Te informacije mora izvajalec univerzalne storitve objaviti na svojih spletnih straneh in v poslovnih prostorih, namenjenih za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev. Kadar se izvajalec univerzalne storitve v teh informacijah sklicuje na tehnične standarde, se mora sklicevati na standarde poštnih storitev, ki so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

(2) Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani izvajalce univerzalne storitve, obseg njihovih pravic in obveznosti.

(3) Agencija obvesti Evropsko komisijo o načinu objavljanja informacij iz prvega odstavka tega člena ter o identiteti izvajalcev univerzalne storitve iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona in o tem seznani ministrstvo.

(1) Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve ter mu naloži obveznost izvajanja univerzalne storitve, kadar presodi, da je za kakovostno zagotavljanje univerzalne storitve na posameznem delu ozemlja Republike Slovenije to potrebno. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za vsako poštno storitev, ki se izvaja kot del univerzalne storitve ali za več teh storitev skupaj. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za posamezni del ozemlja Republike Slovenije ali pa za celotno ozemlje Republike Slovenije.

(2) Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka z odločbo na podlagi analize stanja ali z odločbo na podlagi javnega razpisa.

(3) Z odločbo na podlagi analize stanja imenuje agencija izvajalca univerzalne storitve, kadar presodi, da le en izvajalec poštnih storitev lahko zagotovi zahtevano kakovost izvajanja univerzalne storitve. Pri tem agencija presoja predvsem razpoložljivost finančnih virov ter njegovo dosedanjo stroškovno učinkovitost, zanesljivost in doseganje kakovosti pri izvajanju poštnih storitev.

(4) Pred izdajo odločbe na podlagi analize stanja agencija v Uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavi javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede interesa za izvajanje univerzalne storitve ter zagotovitve njene kakovosti izvajanja. Agencija v javnem pozivu določi rok za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni ter vprašanja, o katerih želi pridobiti mnenja zainteresirane javnosti. Agencija ohrani stopnjo zaupnosti prejetih informacij, ki so označene kot poslovna skrivnost.

(5) Agencija začne postopek za izdajo odločbe za imenovanje izvajalca univerzalne storitve na podlagi javnega razpisa, kadar presodi, da vsaj dva izvajalca poštnih storitev lahko zagotovita zahtevano kakovost izvajanja univerzalne storitve.

(1) V javnem razpisu iz petega odstavka prejšnjega člena se določijo različne sestavine, ki jih zajema univerzalna storitev na določenem delu ali na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pri tem lahko agencija objavi več javnih razpisov ali en javni razpis, ki je razdeljen na več sklopov.

(2) Pri oblikovanju meril za izbiro izvajalca univerzalne storitve mora agencija upoštevati cilje zanesljivosti, kakovosti in stroškovne učinkovitosti izvajanja univerzalne storitve.

(3) Agencija mora v postopkih na podlagi tega člena upoštevati načelo učinkovitosti, objektivnosti, preglednosti in nediskriminacije.

(1) Postopek javnega razpisa za izbiro izvajalca univerzalne storitve vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) agencije (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2) Komisijo sestavljajo predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in najmanj dva člana ali članici (v nadaljnjem besedilu: člani komisije).

(3) Predsednik in člani komisije morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo. Sestava komisije mora zagotoviti znanja s področja računovodstva, prava, financ in poštne logistike.

(4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s ponudniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja. Za take osebe se štejejo zlasti:

1. osebe, ki so zaposlene pri enem od izvajalcev poštnih storitev ali so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora katerega izmed izvajalcev poštnih storitev;
2. osebe, ki imajo lastninske deleže v višini več kot 100.000 eurov v vsaj eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki ima vsaj 25-odstotni lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve;
3. osebe, katerih zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali upravnega odbora v družbah, ki izvajajo poštne storitve ali ima lastninske deleže v višini več kot 100.000 eurov v vsaj eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki ima vsaj 25-odstotni lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve.

(1) Javni razpis za izbiro izvajalca univerzalne storitve mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani agencije. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:

1. ime in sedež agencije;
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
3. predmet javnega razpisa;
4. navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo izvajalci univerzalne storitve;
5. rok, do katerega morajo biti dostavljene vloge za izbiro izvajalca univerzalne storitve;
6. datum odpiranja vlog za izbiro izvajalca univerzalne storitve ali datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno njihovo zaporedno odpiranje;
7. rok, v katerem bodo morebitni izvajalci univerzalne storitve obveščeni o izidu javnega razpisa;
8. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.

(2) Agencija lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge potrebne podatke.

(1) Agencija mora interesentom za izvajalca univerzalne storitve omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na njihovo zahtevo predati kopijo razpisne dokumentacije.

(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo, da se sestavi popolna vloga za izvajanje univerzalne poštne storitve.

(3) Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje za popolno.

(4) Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti, katera dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti priložena, da se ponudba šteje za popolno.

(5) Komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa potrditi v zapisniku, da je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je mogoče pričakovati uspešen javni razpis.

(1) Vloga za izbiro izvajalca univerzalne storitve mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog mora biti najmanj 90 dni.

(2) Vloga mora biti dostavljena v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z »ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.

(1) Odpiranje prejetih vlog za izbiro izvajalca univerzalne storitve vodi komisija. Odpiranje se izvede v roku, ali rokih, predvidenih v javnem razpisu za odpiranje vlog.

(2) Odpiranje prejetih vlog je javno.

(3) Odpirajo se samo v roku dostavljeni, pravilno izpolnjeni in označeni ovitki, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bili dostavljeni.

(1) Komisija mora sproti pisati zapisnik o odpiranju vlog, ki vsebuje predvsem:

1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
2. predmet javnega razpisa;
3. imena navzočih predstavnikov komisije;
4. imena vlagateljev ali vlagateljic (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji) vlog po vrstnem redu odpiranja vlog;
5. ugotovitve o popolnosti vlog;
6. navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.

(2) Pri odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.

(1) Komisija v petih dneh od odpiranja vlog pisno pozove vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od osmih dni in daljši od 15 dni.

(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo.

(1) Komisija strokovno pregleda popolne vloge ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, navedenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Komisija mora o izvajanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju sestaviti zapisnik.

(2) Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog izbire izvajalca univerzalne storitve, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.

(3) Obrazloženi predlog izbire izvajalca univerzalne storitve se predloži direktorju agencije ali osebi, ki jo je on pooblastil za sprejetje odločitve o izbiri izvajalca univerzalne storitve.

(4) Po prejemu obrazloženega predloga iz prejšnjega odstavka se nadaljuje odločanje po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe.

V upravnem postopku, začetem po javnem razpisu, ni dopustno predlaganje ali izvajanje dokazov, ki bi morali biti sestavni del popolne ponudbe ali bi kakorkoli spreminjali ponudbo.

Agencija o ponudbah odloči z izdajo odločbe o izbiri izvajalca univerzalne storitve. Agencija mora izdati in vročiti odločbe vsem ponudnikom v rokih, navedenih v javnem razpisu, ter hkrati obvestiti javnost o svoji odločitvi.

(1) Če obveznost izvajanja univerzalne storitve povzroča neto stroške in pomeni nepravično finančno breme za izvajalca univerzalne storitve, je izvajalec upravičen do nadomestila za izvajanje univerzalne storitve.

(2) Neto strošek obveznosti univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka je vsak strošek, ki je nujen za izvajanje univerzalne storitve in je s to storitvijo povezan. Izračuna se kot razlika med neto stroški imenovanega izvajalca univerzalne storitve, ki posluje z obveznostmi univerzalne storitve, in neto stroški istega izvajalca, ki bi jih imel, če bi posloval brez obveznosti univerzalne storitve. Agencija na podlagi izračuna neto stroškov obveznosti univerzalne storitve ugotovi, ali ti res pomenijo nepravično breme.

(3) Izvajalcu univerzalne storitve se na podlagi njegove zahteve in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izplačuje nadomestilo za izvajanje univerzalne storitve iz kompenzacijskega sklada, ki ga ustanovi in upravlja agencija.

(1) Izvajalec univerzalne storitve, ki želi uveljavljati pravico do nadomestila za izvajanje univerzalne storitve, mora zahtevo, skupaj z izračunom dejanskih neto stroškov obveznosti univerzalne storitve in utemeljeno z računovodskimi izkazi in drugimi računovodskimi informacijami, poslati agenciji po revidiranem poslovnem poročilu za preteklo leto, vendar najpozneje do 30. junija v tekočem letu. Pri tem se upoštevajo obračunske metode v skladu z 21. in 36. členom tega zakona, ki jih predhodno potrdi agencija.

(2) Agencija s splošnim aktom predpiše vsebino, obliko in strukturo računovodskih informacij iz prejšnjega odstavka.

(3) Agencija na podlagi pregleda izračuna neto stroškov obveznosti univerzalne storitve posameznih izvajalcev univerzalne storitve te izračune potrdi ali spremeni, če ugotovi, da izračuni niso ustrezni.

(4) Izvajalci univerzalne storitve morajo na njeno zahtevo dostaviti agenciji vse podatke in informacije, ki so potrebni za pojasnitev neto stroškov obveznosti univerzalne storitve.

(5) Agencija na podlagi potrjenih ali spremenjenih izračunov neto stroškov obveznosti univerzalne storitve za preteklo leto, kadar ugotovi, da ti predstavljajo nepravično breme, z odločbo določi višino nadomestila, ki ne sme presegati izračunanih neto stroškov.

(1) Pri izračunu neto stroška obveznosti univerzalne storitve je treba upoštevati, da:

• lahko temelji le na stroških, povezanih z izvajanjem univerzalne storitve s predpisano kakovostjo;
• se pri izračunih upoštevajo le sestavine univerzalnih storitev:

1. pri katerih ima izvajalec te storitve izgubo ali

b) se izvajajo pod stroškovnimi pogoji, ki ne ustrezajo običajnim komercialnim standardom; * se pri izračunih upošteva zagotavljanje univerzalne storitve za posebne uporabnike ali skupine uporabnikov, pri katerih ima izvajalec te storitve izgubo ali se izvajajo pod stroškovnimi pogoji, ki ne ustrezajo običajnim komercialnim standardom, pri čemer je te neto stroške treba izračunati ločeno od drugih neto stroškov; * je treba ločene neto stroške sešteti tako, da se prepreči dvojno štetje neposrednih in posrednih stroškov in koristi; * se, kadar je mogoče, univerzalno storitev zagotavljati s predpisano kakovostjo in v skladu s tem zakonom na več različnih načinov, za izračun upošteva način, ki zagotavlja izvajanje univerzalne storitve predpisane kakovosti z najmanj stroški, tudi kadar se je izvajalec univerzalne storitve odločil za drugačen način; * ima izvajalec univerzalne storitve pravico z izvajanjem univerzalne storitve ustvarjati primeren dobiček, ki ohrani stopnjo dobičkonosnosti sredstev, ki bi jo imel brez izvajanja univerzalne storitve; * mora biti upoštevano zmanjšanje neto stroška univerzalne storitve za vse opredmetene in neopredmetene koristi izvajalca univerzalne storitve, ki jih ima zaradi izvajanja univerzalne storitve.

(2) Opredmetene in neopredmetene koristi izvajalca univerzalne storitve iz sedme alineje prejšnjega odstavka so:

• prihodki s storitvami, ki niso univerzalne storitve in jih izvajalec ne bi mogel ustvariti, če ne bi izvajal univerzalne storitve;
• povečanje vrednosti blagovnih znamk zaradi izvajanja univerzalne storitve;
• zmanjšanje stroškov izvajanja drugih storitev zaradi sinergijskih učinkov, ki nastanejo zaradi izvajanja univerzalne storitve;
• druge opredmetene in neopredmetene koristi, ki jih na podlagi računovodskih izkazov in drugih računovodskih informacij ter uporabe revizijskih postopkov ugotovi agencija.

(3) Agencija način izvajanja tega člena podrobneje uredi v splošnem aktu.

(1) Kompenzacijski sklad iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona ustanovi agencija tako, da odpre poseben bančni račun in zanj vodi ločeno računovodsko evidenco.

(2) V kompenzacijski sklad iz prejšnjega odstavka morajo prispevati vsi izvajalci univerzalne storitve in izvajalci zamenljivih storitev (v nadaljnjem besedilu: zavezani izvajalci poštnih storitev).

(3) Prihodki kompenzacijskega sklada so prispevki zavezanih izvajalcev poštnih storitev, odhodki pa so izplačana nadomestila za izvajanje univerzalne storitve izvajalcem univerzalne storitve.

(4) Izvajalec univerzalne storitve, katerega izračunani prispevek v kompenzacijski sklad je manjši od izračunanega nadomestila za izvajanje obveznosti univerzalne storitve, ne plača prispevka v kompenzacijski sklad. Kot nadomestilo se mu izplača le razlika med izračunanim nadomestilom in izračunanim prispevkom.

(1) Višino prispevkov zavezanih izvajalcev poštnih storitev v kompenzacijski sklad določi agencija tako, da izračuna:

• celotno obveznost financiranja izvajanja univerzalne storitve;
• višino prispevka vsakega zavezanega izvajalca poštnih storitev sorazmerno deležu njegovih prihodkov, ustvarjenih z zamenljivimi storitvami, skupaj z univerzalno storitvijo tako, da se s prispevki vseh zavezanih izvajalcev poštnih storitev pokrije celotna obveznost financiranja izvajanja univerzalne storitve.

(3) Zavezani izvajalec poštnih storitev prispeva izračunano obveznost v kompenzacijski sklad na podlagi odločbe agencije. Agencija v odločbi določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

(4) Zavezani izvajalec poštnih storitev mora vsako leto do 31. marca obvestiti agencijo o višini prihodkov iz preteklega leta, ki ga ima na podlagi izvajanja poštnih storitev. Če zavezani izvajalec poštnih storitev do tega roka tega ne stori, upošteva agencija njegov celotni prihodek iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(5) Če utemeljeno sumi o resničnosti podatkov, ki jih je sporočil zavezani izvajalec poštnih storitev, lahko agencija ali po izbiri agencije pooblaščeni revizor ali revizorka pregleda podatke in oceni prihodek tega izvajalca. Če se ocenjeni prihodek bistveno razlikuje od sporočenega prihodka iz četrtega odstavka tega člena, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni prihodek.

(6) Agencija vsako leto preverja poslovne izide, ugotavlja dejansko plačane prispevke posameznih izvajalcev in njihove dejanske obveznosti

(1) Poštne storitve, če ta zakon ne določa drugače, lahko ob upoštevanju bistvenih zahtev izvaja vsaka fizična ali pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki o tem vnaprej pisno ali po elektronski pošti obvesti agencijo.

(2) Če agencija na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka in po presoji iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona ugotovi, da želi vlagatelj izvajati zamenljive storitve, izda o tem ugotovitveni sklep, v katerem navede tudi bistvene zahteve in obveznosti, ki jih ima vlagatelj po tem zakonu.

(3) Univerzalna storitev se v primerih iz 7. člena tega zakona izvaja na podlagi odločbe agencije.