(1) Izvajalec univerzalne storitve, ki želi uveljavljati pravico do nadomestila za izvajanje univerzalne storitve, mora zahtevo, skupaj z izračunom dejanskih neto stroškov obveznosti univerzalne storitve in utemeljeno z računovodskimi izkazi in drugimi računovodskimi informacijami, poslati agenciji po revidiranem poslovnem poročilu za preteklo leto, vendar najpozneje do 30. junija v tekočem letu. Pri tem se upoštevajo obračunske metode v skladu z 21. in 36. členom tega zakona, ki jih predhodno potrdi agencija.

(2) Agencija s splošnim aktom predpiše vsebino, obliko in strukturo računovodskih informacij iz prejšnjega odstavka.

(3) Agencija na podlagi pregleda izračuna neto stroškov obveznosti univerzalne storitve posameznih izvajalcev univerzalne storitve te izračune potrdi ali spremeni, če ugotovi, da izračuni niso ustrezni.

(4) Izvajalci univerzalne storitve morajo na njeno zahtevo dostaviti agenciji vse podatke in informacije, ki so potrebni za pojasnitev neto stroškov obveznosti univerzalne storitve.

(5) Agencija na podlagi potrjenih ali spremenjenih izračunov neto stroškov obveznosti univerzalne storitve za preteklo leto, kadar ugotovi, da ti predstavljajo nepravično breme, z odločbo določi višino nadomestila, ki ne sme presegati izračunanih neto stroškov.